Zima le izgovor za počasno pomladansko čiščenje

Ljubljana – »Pregledali bomo celotno traso in sanirali kar je nujno. Žal za večje posege letos nimamo sredstev«. To je eden pogostejših odgovorov MOL na pobude meščanov, ko sprašujejo, kdaj bo občina očistila ali popravila posamezno cesto, pločnik ali kolesarsko stezo.

Drugi najpogostejši odgovor pa je v stilu »cesto bomo preverili in jo skladno s prioritetami uvrstili v plan za sanacijo. Ker je bila letos zelo huda zima, bomo najprej vso skrb posvetili tistim cestam, ki potrebujejo takojšnjo sanacijo udarnih jam«.

Ker vzdrževanje (redno in investicijsko) mestnih ulic, cest, pločnikov in kolesarskih stez poteka po enakem principu kot zimska služba, lahko Ljubljančani pričakujejo, da bodo tudi letos največje skrbi deležni predeli v središču mesta, nato pa preostali deli. Povedano drugače, delali bodo po prednostnih območjih (tako imenovane I. II. in III. prioriteta). Bodo tudi izjeme, a bodo temeljile predvsem na ugotovitvah cestnih in komunalnih nadzornikov ob terenskih pregledih. Pri tem se bodo opirali na prednostna seznama, ki ju bosta pripravila javno podjetje Snaga (s podizvajalci) in KPL kot izbrano koncesionarsko podjetje za vzdrževanje cest.

Pomladansko čiščenje

Da gornje ugotovitve držijo, so dokaz komunalna vozila, ki jih v zadnjih nekaj dneh videvamo v glavnem le v središču mesta. Tovornjačke za strojno pometanje pa, žal, največkrat ne spremljajo pometalci, ki bi za njimi očistili obcestne požiralnike. In delavci Vo-Ke, ki bi strojno očistili jaške za meteorno kanalizacijo. Ti so namreč skoraj povsod polni peska, ki ga vanje zarine vozilo za pometanje, pa tudi ostankov listja, prahu in zemlje, iz katerih poganja plevel. Ker so zato marsikje zamašeni, je letos ob nalivih voda zastajala, nastajale pa so ogromne luže (v križišču Slovenske in Tivolske ceste).

Ker so v letošnji zimski službi po ljubljanskih cestah, pločnikih in kolesarskih stezah delavci KPL zmetali skoraj 7000 kubičnih metrov peska, vsako strojno vozilo pa ima prostornine kvečjemu za dva kubika, je jasno, da tega posipnega ostanka povsod ne bodo mogli očistiti prej kot v nekaj mesecih. Tovrstnih vozil je namreč le nekaj in ne več sto, prav tako pa Snagi manjka ekip (dva ali trije pometači in voznik manjšega tovornjaka).

Kot je razvidno iz torkove pobude meščana iz ČS Golovec, vzdrževalci čistijo v več ločenih etapah. Na Fužinskem mostu so namreč očistili le pločnik za pešce na mostu, ne pa tudi kolesarske steze. Po njegovih navedbah je prav tako polno peskana vseh drugih pločnikih ob cesti. In se sprašuje, ali se bodo delavci še vrnili.

Kljub finančnim, kadrovskim in tehničnim težavam bi MOL vseeno morala svoji komunalni službi naročiti, naj pospešeno očisti vse ceste, kolesarske steze, pločnike, obcestne odtoke in zelenice. Za kolesarje so neočiščene steze in ceste zaradi peska lahko smrtno nevarne, za pešce je po njem zelo neprijetno hoditi, dela pa tudi nepotrebno škodo na avtih.

Peska ne reciklirajo

Med pobudami meščanov smo zasledili še zanimivo razmišljanje in vprašanje. Ljubljančan je namreč vprašal, kje konča ves pesek s cestišč in pločnikov, ki ga strojno poberejo po zimski službi. Namignil je, da bi se ga dalo še uporabiti ali »reciklirati«.

Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet je odgovoril, da pesek, ki ga poberejo po končani zimski službi, uporabljajo za dnevno prekrivanje odpadkov na odlagališču Barje. Te morajo vsak dan prekriti z inertnim materialom v debelini od 10 do 15 cm, da preprečijo njihovo raznašanje, utrdijo površino za dovoz odpadkov v naslednjem dnevu ter zmanjšajo smrad in druge vplive odpadkov na okolje. Ta pesek pa pomeni le desetino količin, ki jih letno potrebujejo za prekrivanje odpadkov. Možna je tudi njegova reciklaža, a se je ne lotevajo, saj »je ta trenutno še bistveno dražja od svežega peska«.

Glede na številne težave s peskom, ki na koncu konča kot odpadek (v tujini ga večinoma reciklirajo), bi bilo treba razmisliti o predlogih okoljsko bolj ozaveščenih ljudi, da bi morali pozimi soljenje drastično zmanjšati ali pa ga nadomestiti s z okoljsko sprejemljivejšo soljo v vodni raztopini, posipanje s peskom pa v celoti odpraviti. Tako bi se izognili stroškom nabave in posipanja, pri pesku pa temu, da na plačljivih parkiriščih ostaja pozno v poletje. Podjetje LPT kot njihov upravljavec namreč ne poskrbi, da bi jih očistili. Čez dan so resda na njih avti, ponoči pa samevajo in bi jih lahko pometli takrat.

Popravila cest

Ljubljančani so letos na pobude, naj jim popravijo uničene ceste ali jih vsaj zakrpajo, dobivali odgovore, da se MOL trudi izboljšati stanje, a da lahko dela le z denarjem, ki je na voljo. Teh pa je, pravijo, po letošnji zimi ostalo zelo malo. Je pa nekdo opozoril, da je odsek Litijske ceste od križišča s Kajuhovo do križišča s Parmsko ulico, ki je bil pred dvema ali tremi leti na novo preplasten, že skoraj povsem uničen in poln lukenj in razpok. In vprašal, ali bo MOL iz garancije uveljavljala sanacijo pri izvajalcu.