Tiskane izdaje
Vodja oddelka za varstvo narave Nataša Jazbinšek Seršen je pojasnila, da obstoječi odlok za zaščito krajinskega parka izvira iz leta 1984, zato so se zaradi uskladitve z določili zakona o varstvu narave lotili priprave novega. Cilj novega odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je tudi jasneje določiti varstvene usmeritve za območje. Po besedah Jazbinšek Seršenove so med javno razgrnitvijo spomladi prejeli 114 pripomb: »Glavnina se jih je nanašala na sestavo odbora za krajinski park ter pravila in režim v parku.«
Kadrovanje iz kabineta
Ker so odlok sprejemali po dvostopenjskem postopku, so svetniki razpravljali le o predlaganih dopolnilih. V SDS so bili za spremembo določila, da odbor, ki spremlja upravljanje krajinskega parka, imenuje župan (pet članov na pobudo različnih organizacij, dva pa po svojem izboru), in predlagali, da to imenovanje prevzame mestni svet. A je večina njihov predlog zavrnila, župan Zoran Janković pa je dejal, da so takšno ureditev »prevzeli po vseh parkih, ki so v Sloveniji«. Mirko Brnič Jager (SDS) je županu očital, da bo iz svojega kabineta poskrbel, da bo po njegovem okusu vseh sedem članov odbora, in menil, da bi bilo na območju, kjer se vsako leto sprehaja 1,75 milijona ljudi, »treba zagotoviti najvišjo stopnjo javnega interesa«.
Podpore večine ni dobilo niti dopolnilo NSi, s katerim bi v odloku zapisali, da so lastniki zemljišč, ki se jim zaradi omejitev in prepovedi iz odloka precej poslabšajo pogoji za pridobivanje dohodka, upravičeni do odškodnine. Dopolnilu je najprej nasprotovala statutarno-pravna komisija, saj da je to že urejeno v obstoječi zakonodaji in gre za »nepotrebno podvajanje«.
Mojca Kucler Dolinar (NSi) pa je poudarila, da pozna primer, ko je občina zavrnila izplačilo odškodnine, ker da za to ni pravne podlage. »Če projekt ne bo zaživel skupaj z lastniki, potem ne bo zaživel,« je poudarila. Župan pa je dejal, da tega določila nočejo zapisati, »da ne bodo lastniki zahtevali odškodnine, ker Ljubljančani hodijo po njihovi zemlji«. Kar okoli 90 odstotkov površin parka je namreč v zasebni lasti.
Občina bo za upravljanje krajinskega parka podelila koncesijo, za katero bo objavila razpis. Preden bo vse to zaživelo v praksi, pa bo preteklo še kar nekaj časa - mestni svet naj bi koncesijski akt sprejel v pol leta po uveljavitvi odloka, izbrani upravljavec parka pa bo moral predlog načrta upravljanja predložiti šele v dveh letih po podelitvi koncesije.
Proračun: drugi najslabši med mestnimi občinami
Svetniki so obravnavali tudi polletno poročilo o realizaciji proračuna, pri katerem je opozicijo zmotila nizka realizacija - do konca junija se je v mestno blagajno steklo le dobrih 29 odstotkov pričakovanih letnih prihodkov. Ali drugače: občina v veljavnem proračunu načrtuje 385 milijonov evrov prihodkov, v prvem polletju so jih zbrali le slabih 114 milijonov. Ob polletju so imeli skoraj deset milijonov evrov primanjkljaja.
Vodja oddelka za finance in računovodstvo Urša Otoničar je kot nekatere vzroke za nizko realizacijo navedla plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki večinoma zapadejo v drugo polletje, in slabši izkupiček pri dohodnini, ki pa naj bi se do konca leta zaradi višje povprečnine popravil. Pri kapitalskih prihodkih, kjer je bila realizacija najslabša in je znašala le poldrugi odstotek (s prodajo mestnih nepremičnin so v prvem polletju od načrtovanih 55 milijonov evrov zaslužili le dober milijon), je Otoničarjeva samo komentirala, da bo ta postavka »predmet rebalansa«, ki bo obravnavan novembra.
Kucler Dolinarjeva je predlagala, naj mestna uprava za bolj realne ocene v predlog prodaje vnese le tiste nepremičnine, za katere obstaja vsaj majhna možnost, da bodo prodane. Župan je njeno pobudo zavrnil, o očitkih o nerealnem načrtovanju pa: »Res je in še naprej bo tako. Če nimamo teh nepremičnin v proračunu, jih ne moremo prodati.«
Jernej Pavlin iz SDS je Jankoviću očital umetno napihovanje proračuna, da bi se občina lažje likvidnostno zadolževala. Ugotovil je, da je imela MOL med vsemi mestnimi občinami glede polletne realizacije drugi najslabši rezultat, slabše jim je šlo le še v Novi Gorici: »Številke so neizprosne in govorijo, da ste pri eni najpomembenjših politik, javnofinančni politiki, izjemno slabi.« Janković je vse očitke tudi tokrat zavrnil in opozoril, da je bil proračun sprejet šele marca, zato realizacija ni mogla biti boljša. Izpostavil je, da občina vsako leto svojo zadolženost zmanjša.
Na lov na zasebne investitorje
Brez pripomb in razprave pa so svetniki potrdili predlog odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti MOL. Gre za seznam 125 objektov, za energetsko obnovo katerih bi po oceni potrebovali dobrih 41 milijonov evrov. Zasebni partner (lahko jih bo tudi več) bo izbran na razpisu. Po besedah energetske upravljavke MOL Alenka Loose bodo objekte razdelili v različne sklope, »ki bodo enako ekonomsko zanimivi za zasebne investitorje«.
