Zrak v Ljubljani boljši, a še vedno ne čist

Ljubljana v številkah - okolje. Trdni delci še vedno težava. Pri ustvarjenih odpadkih še nad slovenskim povprečjem.

Objavljeno
18. september 2014 10.45
*dja* PLINI
Pija Kapitanovič, Delo.si
Pija Kapitanovič, Delo.si

Ljubljana – Kakovost ljubljanskega zraka se postopoma izboljšuje, a je ta še vedno precej onesnažen. Medtem ko se je onesnaženje z žveplovim dio­k­­­sidom v zadnjih desetih letih tako znižalo, da ne prestopa mejnih vrednosti, zrak še vedno onesnažujejo trdni delci in emisije ogljikovega dioksida.

Zrak, kontaminiran s trdnimi delci, vpliva na zdravje ljudi, saj je povezan s porastom dihalnih in srčnožilnih obolenj. Razlika v številu dnevnih prestopanj med merilnima postajama Bežigrad (najbolj reprezentativno za Ljubljano) in Center (glej graf) je precejšnja, saj slednja stoji ob prometno najbolj obremenjeni cesti (v križišču Tivolske in Vošnjakove), izpusti motornih vozil pa so poleg kurišč eden izmed glavnih gradnikov trdnih delcev. To pomeni, da je mestno središče veliko bolj obremenjeno s trdnimi delci kot naselja zunaj njega in stran od glavnih prometnih cest.

Kljub temu da se število dni, ko je v zraku presežena količina trdnih delcev, zmanjšuje – primerjava leta 2006 in 2013 kaže več kot polovični padec – trdni delci še vedno presežejo opozorilno vrednost več kot 35 dni v letu, kolikor je dovoljeno število preseganj. Slovenija je zato od Bruslja dobila več opominov. Na oddelku za varstvo okolja MOL pojasnjujejo, da je znaten padec leta 2013 tudi posledica zaprtja dela Slovenske ceste za promet. To je bistveno vplivalo tudi na znižanje koncentracije črnega ogljika. Spodbudni so podatki za merilno postajo Bežigrad, kjer že dve leti trdni delci niso prestopili mejne vrednosti več kot 35 dni v letu.

V Ljubljani povzročajo veliko škode okolju še emisije ogljikovega dioksida, ki so še vedno visoke, kljub temu da je v zadnjih letih opaziti blag padec. Njihovi glavni povzročitelji so pretvorniki energije in promet, ki ga je v Ljubljani še vedno preveč. Delež prometa namreč vedno bolj prispeva k emisijam ogljikovega dioksida, ki so glavne povzročiteljice segrevanja ozračja. Le v obdobju od leta 2010 do 2013 je opaziti rahel, dvoodstotni upad, a je ta delež še vedno za približno 20 odstotkov večji, kot je bil v devetdesetih letih. Sorazmerno s to ugotovitvijo se gibata tudi rast in rahel padec števila registriranih vozil, raste pa tudi tranzitni promet, ki poleg onesnaževanja zraka povzroča obremenjenost okolja s hrupom. Po drugi strani se je delež emisij, ki jih povzročijo toplotni pretvorniki – ti so še vedno največji onesnaževalci – v primerjavi z devetdesetimi leti zmanjšal.

 

 

Vse več ločenih odpadkov

MOL se je nedavno pridružila kampanji Zero Waste in se zavezala, da bo zmanjšala letne količine zbranih odpadkov na 80 kilogramov na prebivalca, znižala odložene odpadke na manj kot 40 kilogramov na prebivalca ter več kot 70 odstotkov odpadkov zbrala ločeno. A ti cilji se glede na trenutno stanje zdijo precej oddaljeni, saj je Ljubljana v desetih letih (od leta 2002 do 2012) znižala količino zbranih odpadkov za 34,4 kilograma na prebivalca in je tako leta 2012 zbrala 412,9 kilograma odpadkov na prebivalca.

Hitrejši napredek je opaziti pri odloženih odpadkih. Leta 2010 je Ljubljančan odložil na deponijo 329,5 kilograma, čez tri leta pa že 107 kilogramov odpadkov manj (podatki o odloženih odpadkih pred letom 2010 niso dostopni). To gre pripisati vse večjemu deležu ločenih odpadkov – Snaga je lani prvič presegla 50-odstotni delež.

Je pa Ljubljana še vedno precej nad slovenskim povprečjem (na grafu) pri količini ustvarjenih odpadkov. Med desetimi največjimi mesti sta od Ljubljane več odpadkov na prebivalca odložila le Koper in Kamnik. Pogled na količino zbranih odpadkov po občinah pa pokaže, da več od slovenskega po­vprečja zberejo še Maribor, Celje, Koper, Kamnik, Novo mesto, Ptuj in Trbovlje, manj pa Kranj in Velenje. Slednje je leta 2012 zbralo 330,7 kilograma na prebivalca, odložilo pa zgolj 52,8 kilograma na prebivalca.