Tiskane izdaje
Ljubljana – Župani 34 občin so včeraj vladi postavili ultimat: izda naj odločbe za čakajočih enajst kohezijskih projektov s področja pitne vode še za staro finančno perspektivo ter v novem operativnem programu, do leta 2020, nameni več denarja za protipoplavne ukrepe. Sicer ne bodo dali soglasja k programu, ki naj bi ga vlada v Bruselj poslala v kratkem.
Sklep je bil sprejet po včerajšnjem sestanku 34 županov občin, ki so vpete v enajst projektov s področja pitne vode, skupaj vrednih več kot 200 milijonov evrov. Podobno so župani vladi zagrozili že aprila letos, ko so zahtevali izdajo odločb o dodelitvi evropskih sredstev do konca aprila, sicer da bodo vložili odškodninske tožbe. To so doslej storile le Ljubljana, Medvode in Vodice, druge občine pa (še) ne.
A kaže, da imajo tokrat v rokah nekoliko močnejše karte. Zagrozili so, da ne bodo dali soglasja k operativnemu programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, enemu ključnih dokumentov, ki ga mora Bruselj potrditi, preden se bodo lahko začela razdeljevati sredstva iz nove finančne perspektive.
Odločbe za enajst projektov
Župani tokrat zahtevajo, da vlada enajst kohezijskih projektov umesti v nacionalni razvojni program in zanje izda odločbe za iztekajoče se obdobje 2007–2013, pri čemer se strinjajo, da se del projektov po fazah prenese v novo obdobje, do leta 2020 (ker je treba sredstva počrpati najkasneje do konca leta 2015, ni mogoče, da bi bili projekti v celoti končani v stari finančni perspektivi).
Če projekti, za katere so občine že izbrale izvajalce del in imajo večinoma že gradbena dovoljenja, ne pridobijo odločb za obdobje 2007–2013, bodo namreč morali v novem obdobju postopke začeti znova, pod drugačnimi pogoji, kar bi po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića lahko pomenilo tožbe že izbranih izvajalcev. Kot drugo pa župani zahtevajo, da se v prihodnji finančni perspektivi zagotovi več sredstev za izvedbo protipoplavnih ukrepov in takoj začne z njihovo realizacijo.
Operativni program "ni pravi"
»Dokler teh odločb in zagotovila za izvedbo protipoplavnih ukrepov ne dobimo, ne bomo dali soglasja k predlogu operativnega programa, ki bo šel v Bruselj,« je bil jasen Janković in napovedal, da bodo svoje stališče prenesli tudi drugim članom svetov obeh kohezijskih regij, ki da bodo ravnali temu ustrezno. Po njegovih besedah operativni program »ni pravi, ni dobro razdelan in brez uresničitve teh dveh točk soglasja zanj ne bo«.
Janković je zahtevi občin podprl s sklepom parlamentarnega odbora za zadeve EU, ki je prejšnji teden vladi predlagal, »da nemudoma poišče rešitve, ki bodo omogočile takojšnji pričetek izvedbe projektov na čakanju, ter tako zagotovi čim višje črpanje kohezijskih sredstev stare finančne perspektive, črpanje virov na začetku nove finančne perspektive in pripomore k gospodarskemu zagoni v RS«. Kot je znano, so ministrstva z odločbami že razdelila vsa razpoložljiva sredstva iz obdobja 2007–2013, a župani so prepričani, da je denarja še dovolj.
Slaba realizacija
Pivški župan Robert Smrdelj je opozoril, da je bilo po junijskih podatkih na kohezijskem skladu porabljenih le 48 odstotkov sredstev: »Tu je realna bojazen, da sredstva ne bodo počrpana v celoti. En odstotek na kohezijskem skladu pa pomeni 15 milijonov evrov.« Od enajstih projektov so sicer občine štiri (oba na domžalsko-kamniškem območju ter na območjih Suhe krajine in Škofljice) že začele izvajati, drugi so na čakanju.
Kaj pomeni zavrnjena podpora 34 občin operativnemu programu, brez potrditve katerega sredstev iz nove finančne perspektive ne bo mogoče črpati, je težko napovedati. Kot smo izvedeli na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je priprava končne različice operativnega programa, ki jo bodo poslali v Bruselj, pri koncu. Končana so bila usklajevanja z ministrstvi, že prihodnji teden pa naj bi o soglasju k dokumentu odločali v obeh kohezijskih regijah, vzhodni in zahodni. Razvojni svet zahodne regije je sklican za petek, 7. novembra.
Odločanje z navadno večino
Oba sveta poleg predstavnikov občin sestavljajo tudi predstavniki gospodarstva in nevladnih organizacij, odločitve pa se sprejemajo z navadno večino, zato nasprotovanje omenjenih občin še ne pomeni nujno zavrnitve programa. Če pa bi jim uspelo prepričati dovolj drugih članov, bi to pomenilo blokado programa (ki ga v Bruslju pričakujejo še novembra) in s tem nov zamik pri objavljanju razpisov in dodeljevanju sredstev iz nove finančne perspektive.
