Tiskane izdaje
Zaradi zlorabe položaja je moral vrniti 4000 evrov.
Govorice o obsojenosti kandidata so v času kampanje postajale vse glasnejše. Še ta ponedeljek so novinarji Pop TV Kranjca spraševali, ali je bil kadarkoli od leta 1991 obsojen ali v kazenskem postopku, a je odgovoril: »Ne, ne, ne.« Dodal je, da je najbrž edini med 17 županskimi kandidati, ki je predložil potrdilo o nekaznovanosti.
»Zdaj, po potrditvi sodišča, je jasno, da je županski kandidat SMC, ki se je danes dopoldne spopadal tudi s problemom izstopov več članov iz mariborskega odbora stranke, o obsodbi lagal,« piše Večer na spletni strani.
Ta navaja tudi vsebino sodbe, ki jo je danes potrdilo sodišče. Iz nje je razbrati, da je Kranjc leta 1997 kot direktor mariborske poslovne enote SKB banke komitentu B. L. v nasprotju s pravili banke odobril za 1,5 milijona tolarjev (dobrih 6000 evrov) izrednega limita. Kranjc je v zameno od komitenta B. L. terjal, »naj od denarja, ki ga bo dvignil na blagajni banke, izroči milijon tolarjev, kar je B. L. tudi storil, saj je takšno vsoto denarja pustil v Kranjčevi pisarni,« so za Večer odgovorili z okrožnega sodišča. Višje sodišče je sodbo potrdilo septembra 2006.
Sicer pa po anketi Dela na nedeljskih lokalnih volitvah najbolje kaže Andreju Fištravcu, s kom bi se pomeril v morebitnem drugem krogu, pa ni povsem jasno, saj bi za Franca Kanglerja in Antona Kranjca glasovalo enako število volivcev.
Vprašanje iz ankete Dela:
