Tiskane izdaje
Ljubljana – »Naloga vseh nas je, da vse, kar je dobrega in lepega v Ljubljani, naredimo še boljše in lepše, slabo in grdo pa popravimo ali odpravimo.« To je vodilo Mihe Jazbinška, kandidata za župana, nosilca liste Zelena koalicija za demokratični mestni svet in tekmeca za članstvo v svetu četrtne skupnosti Šiška.
V prestolnici in državi prepoznavnega dolgoletnega svetnika in nekdanjega ministra ni treba posebej predstavljati. Pač pa se sam pritožuje nad tem, da se v Ljubljani »njegovi življenjski projekti« ne uresničujejo zadovoljivo in da jih najbolj ogrožata aktualni župan in podžupan. Leta 1979 v smernicah Ljubljane 2000 predvideni zeleni klini se zazidavajo, naravni spomeniki, od platan do Tivolija, so poškodovani, leta 1976 nagrajena rešitev enosmernega prometa v ožjem jedru čaka na izvedbo, avtocestni »U-sistem« je še brez polnega priključka v Šentvidu, neprofitni stanovanjski fond se komercializira, holding javnih podjetij preusmerja njihove dobičke v SIB banko, v mostove in Stožice, reciklaža odpadkov v Ljubljani pa ne zaživi. Njegova kritičnost, pravi Jazbinšek, »izvira iz odgovornosti do lastnega minulega dela in težnje k njegovi boljši uresničitvi«.
Zato svoj volilni program gradi na tem, kako bi deloval bolje od zdajšnjega župana, ki mu očita slabo vodenje velikih investicijskih projektov – ti so pod drobnogledom organov pregona ali so končali v stečaju in slabi banki. Pa tudi na učinkovitejšem odločanju mestnega sveta, ki mu očita pomanjkanje znanja in politične kulture ter nenačelno koalicijo vsakokratnih 33 »konstruktivnih« glasov (LZJ, SD, Desus, LDS) tudi za slabe županove predloge. Obljublja boljše predloge proračuna in mestnih predpisov ter obvladovanje velike mestne uprave v okviru svojega raznolikega znanja in ministrskih izkušenj. Kakovostne rešitve so zanj edino jamstvo za učinkovito, kakovostno in demokratično delovanje mestnega sveta in uprave. Ponuja tri ključne projekte: vpeljavo participativne demokracije in proračuna na treh ravneh lokalne samouprave (pokrajini, občini in njenih četrtih), revizijo in prenovo vseh prostorskih načrtov in drugih zastarelih mestnih predpisov in projektov ter odpravo znanih slabosti inštrumentalizirane mestne upravne »družine« tudi z vidika javnih naročil in zakonitosti odločitev.
Pokrajina Ljubljana
Vlogo Ljubljane kot prestolnice namerava uresničevati s povrnjenim zgledom demokratičnega, pravnega in socialnega mesta s svobodno gospodarsko pobudo, ki ni v nasprotju z javno koristjo, z lastno skrbjo za urbano zelenje in »državne« odpadke, vse dobro in lepo iz Stare Ljubljane pa bi razširil v pokrajino Ljubljana. Z dopolnjenim statutom MOL bi ponudil sodelovanje v zakonodajnem postopku njene ustanovitve v območju današnjih desetih občin, zraslih iz nekdanjega Mesta Ljubljana. Za zadeve širšega regionalnega pomena lahko tudi širše. Vsi atributi pokrajine čakajo na njeno ustanovitev. Mestna uprava bi skrbela za njene upravne funkcije, RRA LUR za razvojne, javna podjetja in holding skupaj z infrastrukturo pa za premoženjsko osnovo.
Ozeleniti gradbene jame
V zgrajenem mestu, ki deluje, pravi, ni nobene nuje za nasilno urejanje, temveč čas za preudarno in učinkovito delovanje javnega sektorja, da se ne bodo ponavljale afere SIB banka, mreža lekarn, LL Grosist, Energetika, nenadzorovane cene komunalnih storitev. Najprej bi parkovno ozelenil gradbene jame nasedlih naložb in usposobil mestne službe za inženiring tudi za naložbe v primestju, ne le za lepšanje starega jedra. Ob avtobusnem in taksi prometu, v prihodnosti tudi tramvajskem, bi na hitrih rumenih pasovih s pametnimi semaforji omogočil še osebni promet, če bi bil poleg šoferja še vsaj en potnik. Zmedo na Slovenski bi odpravil z razširitvijo pločnikov, običajno tripasovnico in kolesarskima stezama, po potrebi z izvedbo delne ali popolne zapore. Projekt potniškega centra, ki ga »Janković in Koželj sabotirata, saj ni urejena Vilharjeva za avtobusno postajo, s konkurenčno Situlo pa se je prehitelo z drugo fazo, je treba revidirati in odločiti o rešitvi, ki omogoča kasnejšo poglobitev tirov«. Zapuščino v Stožicah, neprodajljivi trgovski center, ki je štirikrat večji od Mercatorjevega v Šiški in dvakrat od zagrebške Ikee, bi predelal za športne namene in tja preusmeril evropski denar za olimpijski bazen, nacionalno gimnastično dvorano in curling.
Več veljave ČS
Spremembe statuta MOL, ki jih predlaga na ravni četrtnih skupnosti, bi po njegovem meščanom vrnile več neposredne demokracije v prid sorazmernega razvoja vsega mesta in primestja. Prostorsko in urbanistično načrtovanje bi z neobvezne ravni pripomb k »javni razgrnitvi in razpravi« dvignil na raven obveznega soglasja sveta ČS, da se ustavi nasilni mestni urbanizem ob vstopu v občutljivo lokalno okolje. Na četrti bi prenesel naloge, ki se nanašajo na lokalno komunalo, krajevne ceste, javne in zelene površine, premoženje za krajevne potrebe, kulturne in društvene dejavnosti. Te bi skozi proračunsko debato v ČS zavezale župana, da jih uravnoteženo vgradi v primerjalno »tabelo« participativnega mestnega proračuna. Velikost 17 ljubljanskih četrti, ki so v povprečju pol večje od povprečne slovenske občine, to narekuje sama po sebi.
