Civilne iniciative le v boj za vodenje četrti

Ljubljana – Letošnje volitve za člane svetov v 17 četrtnih skupnostih bodo na splošno nekaj posebnega, še zlasti pa v eni od njih. V ČS Polje namreč za 15 svetniških mest poleg županove liste LZJ in desetih strank vsaka zase kandidirata dve listi civilnih iniciativ. Razlog je razočaranje nad strankami.

S seznamov kandidatov za vseh 17 četrtnih skupnosti je razvidno, da se bo letos za članstvo v svetih potegovalo precej več strank in list kot na prejšnjih volitvah. V ČS Polje kar 13. Zanimivo je, da se za svetniška mesta ne bo potegovala Pozitivna Slovenija, temveč zgolj Lista Zorana Jankovića, in da so več starih strank, ki so izgubile podporo na državni ravni (LDS, SLS), pestile hude težave pri iskanju kandidatov, saj jih imajo le po nekaj ali celo samo enega. Prav tako popolnih list niso bili sposobni sestaviti v novih strankah (SMC, Združena levica ...).

Posebnost je tudi SNS, kjer so se zavestno odločili, da ne bodo kandidirali na četrtni ravni. In seveda samostojna kandidatura višjega kriminalističnega inšpektorja Robija Ribiča, ki sam s svojo listo nastopa v ČS Šmarna gora. Glede na kopico nerešenih krajevnih problemov ne preseneča niti enajstčlanska Lista za Šentvid. Stranka Zeleni Slovenije, Zeleni Ljubljane s po dvema kandidatoma kandidira le v ČS Črnuče in Trnovo, drugod pa varuhe okolja zastopa zgolj stranka Zelena koalicija.

Huda konkurenca

Že zdaj je jasno, da Zoranu Jankoviću in njegovi listi kljub popolnim seznamom za večino četrtnih skupnosti (za ČS Bežigrad ima le dva kandidata, konkurenčna SDS pa kar 17) tokrat ne bo uspelo osvojiti absolutne večine v toliko svetih kot v prejšnjem mandatu, še manj pa si zagotoviti skoraj vsa predsedniška mesta. Takrat je razen dveh obvladoval vse druge svete.

Posamezne stranke, ki so na sezname uvrstile le po enega, dva ali tri kandidate, pa so se vnaprej obsodile na tolikšno število četrtnih svetnikov, četudi bi jih ob daljšem seznamu morda dobile več (denimo Združena levica, ki v ČS Golovec, Šentvid in Jarše nastopa le z enim kandidatom, ali NSi z dvema v Mostah, Šentvidu, Trnovem in na Rudniku).

V ČS Polje boj treh list

Boj za četrtne stolčke bo posebej napet v ČS Polje. Nasproti listi LZJ s predsednikom sveta Antonom Podobnikom na čelu bosta namreč stali kar dve listi civilne družbe. To sta Civilna družba Kašelj, Podgrad, Zalog in Civilna pobuda Polje, Vevče, Slape in Zadobrova, ki bosta tako kot LZJ kandidirali s po 15 kandidati. Navedene tri liste (pa tudi obe civilni sami) bi teoretično iz sveta četrtne skupnosti lahko izrinile prav vse stranke. To se najbrž ne bo zgodilo, je pa pričakovati, da bo v novem 15-članskem svetu sedelo več zastopnikov civilnih iniciativ kot v preteklem mandatu, ko je v njem mesto dobila le Minka Jerebič, sicer članica Civilne družbe Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog. Jerebičeva tudi tokrat nastopa kot nosilka liste te iniciative na seznamu kandidatov širše liste Civilna družba Kašelj, Podgrad, Zalog. Tej se je namreč s svojimi kandidati pridružila tudi Civilna družba Kašelj.

Takoj za Jerebičevo je na seznamu Založan Milan Mirkov, predsednik Civilne družbe Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog, na njem pa je letos tudi veliko mladih. Nastopajo s pomenljivim sloganom Za boljši jutri, saj z razmerami niso zadovoljni že desetletja.

Na drugi listi, ki jo je pod sloganom Kjer sonce vzhaja oblikovalo pet pobud, iniciativ in uličnih odborov iz naselij Polje, Vevče, Slape in Zadobrova, je nosilka liste Vevčanka Alma Alič. Vodja Državljanske pobude Vevče Aleš Babnik, znan kot najglasnejši nasprotnik prihoda Papir servisa v njihov kraj, je na osmem mestu.

Zahteve iniciativ

Ker je ČS Polje z 22.000 prebivalci ena največjih v mestu, je tudi program Civilne družbe Kašelj, Podgrad, Zalog precej dolg. Zaradi večdesetletnega zanemarjanja in neizpolnjenih obljub bodo od mestne oblasti in župana zahtevali, da na njihovem območju izpeljejo vsaj toliko naložb, kolikor znaša prispevek krajanov te četrtne skupnosti v mestni proračun.

Civilna pobuda Polje, Vevče, Slape in Zadobrova je še konkretnejša. Na prvem mestu je zahteva za prenovo Zaloške ceste s krožišči, sledi ji nasprotovanje prihodu Papir servisa in umeščanju vseh podobnih okoljsko nedopustnih industrijskih programov, ki bi lahko pomenili degradacijo četrtne skupnosti. Hočejo obljubljeno širitev pokopališča v Polju z mrliškimi vežicami, sanitarijami, parkiriščem ter sočasno ureditev parka ob njem, rekreacijski park med Zaloško in Slapami, ustavitev koncentrirane gradnje neprofitnih stanovanj oziroma spalnih naselij brez hkratnega razvoja komunalne in druge infrastrukture, pa tudi, da se upošteva volja krajanov pri urejanju lokalnih zadev tako v svetu ČS kot v mestnem svetu, da se jih aktivno vključuje že pri načrtovanje projektov in se jih o njih sproti obvešča.

Obsežne priprave

Po besedah Minke Jerebič so se z drugimi ljubljanskimi civilnimi iniciativami o skupnem nastopu na ravni MOL pogovarjali že pred državnozborskimi volitvami, a je prevladala strankarska miselnost. Ker je civilna iniciativa iz Zaloga, kateri pripada, ostala skoraj sama, enotne liste kandidatov vseh civilnih družb za člane mestnega sveta niso oblikovali. So pa sestavili kar dve listi s petimi oziroma dvema civilnima iniciativama v ČS Polje.

V ponedeljek so začeli na zasebnih površinah lepiti lastne predvolilne plakate (panoje so izdelali kar lastniki zemljišč) in programe dostavljati volivcem – v Polju jih bo 4300 gospodinjstev dobilo po pošti, v drugih delih četrtne skupnosti jih bodo raznosili sami. In sicer zato, ker javnih površin za predvolilno plakatiranje občina sploh ni predvidela (zakon pa jih posebej ne zahteva).

V sestavi ČS Polje iniciative računajo na vsaj štiri člane in predsedniško funkcijo, saj menijo, da dosedanji način vodenja ni bil primeren. Listi LZJ napovedujejo, da ne bo imela več absolutne večine in da so se s strankami že dogovorile za podporo pri imenovanju predsednika sveta ČS iz vrst civilnih iniciativ.