Gneča okoli Čelanovega županskega stola

Ptuj – »Mislim, da bo odločeno v prvem krogu. Če bo drugi, si ne upam napovedovati, s kom se bom meril, zagotovo pa bom zmagal,« pred lokalnimi volitvami po treh zaporednih mandatih napoveduje ptujski župan Štefan Čelan, ki bo imel osem protikandidatov.

Na volilnih listkih bodo še Darja Galun (SDS in SLS), Boštjan Koražija (TRS-ZL), Peter Pribožič (NSi), Samo M. Strelec (volivci), Miran Senčar (Lista ZA Ptuj), Vlasta Stojak (SD), Robert Šegula (volivci) in Miran Šic (Humana Slovenija). Že na prvi pogled je očitna gneča na sredini in levo od nje. Ptujski politični prostor pa je razklan na pol in desna polovica ima trdno podporo tako v občinskem svetu kot na državnih volitvah. Zato mnogi poznavalci menijo, da so si na levem polu z več kandidati naredili medvedjo uslugo, ker si bodo glasove razdrobili. Na desnici najmočnejša stranka SDS z več kot tretjino glasov v sedanjem občinskem svetu v svojih vrstah ni našla županskega kandidata. Darjo Galun so podprli skupaj s SLS, čeprav ni strankarsko opredeljena in je politično popolnoma neznana. Mnogi Ptujčani jo prav zaradi podpore teh dveh strank že vidijo v drugem krogu. Nanj se resno pripravljata tudi Stojakova in Senčar. Nesporno mesto v drugem krogu večina že pripisuje le Čelanu.

Očitajo mu nespametno investiranje

Vendar ima Čelanovo županovanje poleg nekaj nespornih in izjemnih dosežkov veliko ran, ki jih odpirajo protikandidati. Vsi mu očitajo napačno investiranje. Staro mestno jedro kot spomenik so pomembnejše investicije obšle. V dominikansko dvorano je zazidanih šest milijonov evrov, od katerih ni skoraj nobene koristi – razen negativne, da je muzej moral umakniti arheološko zbirko. Namesto dvorane bi občina lahko zgradila nov arheološki muzej in odlična priložnost za to je bilo partnerstvo v Evropski prestolnici kulture 2012. Ta ni prinesla turističnega razcveta, kot je občinska oblast obljubljala; že naslednje leto se je turistični obisk celo zmanjšal in še vedno upada.

»Štiri milijone in pol je občina investirala v dominikanca, še milijon v ureditev Mestnega trga. Že samo zaradi teh dveh naložb ni mogoče govoriti o zanemarjanju mestnega jedra,« odgovarja Štefan Čelan. »Dvorane imajo vsa mesta, tako bogate arheologije pa nobeno – a smo mi to skrili,« ugovarja Vlasta Stojak. »Možnosti za turizem bi bilo treba ustvarjati in za življenje v mestnem jedru tudi,« pravi Darja Galun. »Vse te odločitve so pretežno sprejete v ozkih krogih političnega vodstva, širšega konsenza občanov pa ne iščejo,« jih ovrednoti Miran Senčar.

Pod Čelanovim vodenjem je mestna občina plačala veliko konkretnih ali vsaj idejnih projektov, ki pa ležijo v predalih. Zagotovo se je najbolj osmešil z načrtovanjem košarkarske dvorane za evropsko prvenstvo, ko je do zadnjega vztrajal, da Ptuj to zmore. Obenem pa leta dolgo ni zmogel povezati vseh svojih satelitskih občin, da bi zbrale veliko manj denarja za prepotrebno novo osnovno šolo za učence s posebnimi potrebami s celotnega ptujskega območja.

Največji dosežek mandata pa je obnavljanje vodovoda in gradnja kanalizacije s čistilnimi napravami v sedmih občinah na Dravskem in Ptujskem polju. Ptujska občina je celotni 35 milijonov evrov vredni projekt vodila in kljub hudim zapletom (glavni izvajalec je šel med gradnjo v stečaj) ji je zadnji hip uspelo končati nalogo, da ni bilo treba vračati devetih desetin evropskega denarja. Čelanu je treba priznati tudi spretno vodenje občinskega sveta, v katerem je v izraziti politični manjšini, a si vedno ustvari dovolj zaveznikov na obeh političnih straneh.

Delovnih mest ni, mestno jedro ne zaživi

Po razvitosti Ptuj zaostaja za drugimi mestnimi občinami, dokazujejo vsi njegovi glavni tekmeci na tokratnih volitvah. Občinski proračun se je v zadnjih nekaj letih skrčil za dobrih 15 milijonov evrov, iz občine se je v zadnjem mandatu in pol izselilo več kot 400 ljudi, nikjer pa ni tistih delovnih mest za visoko izobražene strokovnjake, ki jih je Čelan obljubljal pred vsakimi volitvami – tudi tokrat govori o vsaj 300 novih (tokrat zelenih) delovnih mestih v prihodnjih šestih letih v novi ekološki coni, kjer naj bi predvsem predelovali odpadke. V občinskem podjetju Javne službe je res na novo že 150 zaposlenih, a ti so večinoma prevzeli delo tistim (ali pa so ga tam sami opravljali), ki so bili prej zaposleni v drugih javnih ali napol zasebnih podjetjih. Trgovski centri okoli mesta le prezaposlujejo trgovce od tam, kjer se zaradi konkurence velikih manjše trgovine zapirajo. To predvsem siromaši mestno jedro. Po obljubah in plačanih študijah občinskih oblasti bi zdaj v mestnem jedru moralo živeti že nekaj deset mladih družin, ki naj bi jim omogočili preurejanje podstrešij mestnih hiš v stanovanja že do leta 2012, a doslej po tem receptu svojega doma ni začela urejati niti ena. Vrednost nepremičnin pa se je v mestu v zadnjih šestih letih zmanjšala za krepko tretjino.