Tiskane izdaje
Nova Gorica – Čeprav je novogoriški župan Matej Arčon pred prevzemom mandata napovedoval, da bo zanj ključna naloga razvoj gospodarstva, mu kritiki očitajo prav slabe dosežke na tem področju in tudi propadle projekte, kot sta RCERO in selitev novogoriške univerze, ter vlaganje v naložbe, ki so všečne, a ne nujne.
Arčon, ki je občino vodil zadnja štiri leta, je na naše vprašanje, s kakšno oceno bi ocenil svoj mandat, odgovoril diplomatsko: »Oceno prepuščam volivkam in volivcem, Vem pa, da sem delal dobro.«
Župan, ki mu je prvič v zgodovini občine v mestnem svetu uspelo preseči delitev strank na koalicijo in opozicijo, je pred volitvami leta 2010 izpostavil, da občina v preteklosti ni uredila dovolj obrtno-podjetniških con, s čimer bi zagotovila možnosti za razvoj obrtnikom in podjetnikom. Toda velika večina Arčonovih izzivalcev v bitki za županski stolček prvemu možu Nove Gorice očita prav premajhne spodbude za krepitev gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest, katastrofalno socialno sliko prebivalstva, odhajanje mladih in perspektivnih ljudi pa tudi pomanjkanje poguma za velike projekte.
Da je stanje na področju brezposelnosti skrb vzbujajoče, potrjujejo tudi podatki območne službe zavoda za zaposlovanje: od konca oktobra 2010, ko je bil Arčon prvič izvoljen za župana, do konca avgusta letos se je število brezposelnih namreč povečalo za kar četrtino oziroma 24,7 odstotka. Oktobra 2010 jih je bilo v novogoriški občini 1294, konec letošnjega avgusta pa 1613. Njihovo število se je najbolj povečalo v starostni kategoriji 40–49 let (za 61,7 odstotka) ter v kategoriji 60–69 let (za neverjetnih 78,6 odstotka).
Poravnava in rolkarski park
Neuresničene so ostale tudi obljube za ureditev osrednje pokrite mestne tržnice na mestu zdajšnje avtobusne postaje in gradnjo novih stanovanj za mlade družine. Si bodo pa mnogi Arčonov mandat zapomnili po podpisu kar tri milijone evrov vredne poravnave s SGP Gorica, po kateri je občina dobila lastninsko pravico na 150.000 kvadratnih metrih zemljišč, večini parkirnih mest v Novi Gorici pa tudi lastninsko pravico na dveh garažnih hišah ob ulici Gradnikove brigade s 580 parkirnimi mesti in na dveh parkirnih hišah v Kareju 8 s 300 mesti.
Med projekti, ki jih bo občina izpeljala skupaj z državo, se je v njegovem mandatu začela dolgo pričakovana gradnja varstveno-delovnega centra, med tistimi, ki jih je občina financirala iz lastnega žepa, pa ne moremo mimo najsodobnejšega in največjega rolkarskega parka v Sloveniji ter prenove Bevkovega trga. Ta je doživela kar precej kritik na račun prepočasnega izvajanja del pa tudi sicer se je marsikdo spraševal, ali takšno naložbo v času najhujše finančne in gospodarske krize mesto vrtnic resnično potrebuje.
Odpadki in univerza
Med dokončno pokopanimi regijskimi projekti je v Arčonovem mandatu najbolj odmeval RCERO Nova Gorica, s čimer je regija izgubila 25 milijonov kohezijskih sredstev in 40 delovnih mest. Očitki in medsebojna obtoževanja, kdo je kriv za težave z odpadki na Goriškem, ki so leteli s sedežev mestne občine in novogoriške Komunale, so se preselili celo na sodišče, potem ko je Komunala aprila odpovedala pogodbo o najemu odlagališča v Stari Gori. Hladen tuš je spomladi prinesla napoved novogoriške univerze, da bi se lahko preselila v Vipavo, čeprav Arčon o tem močno dvomi. Vsi kandidati za župana so se še pred volitvami očitno poenotili pri vprašanju gradnje kampusa univerze pri dijaškem domu ob Kornu in bodo danes tam podpisali zavezo, ki jo bo uresničil novoizvoljeni župan.
Ali je županu, ki je pred štirimi leti napovedal, da občina potrebuje nov zagon, to po mnenju volivcev tudi uspelo, bomo izvedeli kmalu. Županske volitve v Novi Gorici sicer zaznamuje kar devet kandidatov, zaradi precejšnje gneče na levici, velikega števila (političnih) novincev, čeprav v javnosti razmeroma znanih imen, in nestrankarskih list pa je napovedovanje volilnega rezultata v prvem krogu nehvaležno. Zato verjetno tudi niso zgrešene ocene, da bo boj v prvem krogu veliko bolj srdit kot v drugem.
