Tiskane izdaje
Transparentnost
Že to preprosto preverjanje je pokazalo, koliko je lanska reforma financiranja kampanj dosegla cilj, torej večjo transparentnost financiranja. Nekaj dni pred začetkom predčasnih glasovanj še podatki o načrtovani skupni vsoti za kampanje javnosti niso dostopni. Kot niso bili že pred reformo.
Takoj in s številkami so nam vsaj o načrtovani ceni kampanje odgovorili le iz NSi in ZL. NSi, ki je imela na evropskih volitvah nekaj težav, ker je lanska reforma prepovedala, da bi ji SLS sofinancirala skupni nastop na volitvah, je odgovorila tudi, da bodo dva tisoč evrov prispevali za koalicijske županske kandidate drugim strankam, kar je parlament z naglim popravkom zakonodaje omogočil pred nekaj meseci že po evropskih volitvah.
Koliko smejo županski in svetniški kandidati porabiti za kampanje, je odvisno od števila volivcev v njihovi občini. Največ lahko županski kandidati za plakate in podobno plačajo v Ljubljani. Če bo le en krog, je meja: 57.314 evrov. Pred štirimi leti je župan Zoran Janković porabil 48.944 evrov, od tega je 41.247 zbral od podjetij. Darila pravnih oseb so lani poslanci prepovedali. V Mariboru je omejitev 23.408 evrov. Pred štirimi leti je Franc Kangler, ki je takrat kandidiral še za SLS, porabil dobrih dvajset tisočakov, od podjetij je zbral 18.147 evrov. V Ljubljani ima pravico voliti 229.257, v Mariboru 93.631, Kranju 45.952, Kopru 42.068 in Celju 41.784 volivcev. Najmanj volivcev bo volilo v občini Hodoš, vsega 277, v Osilnici 363 in Solčavi 452. Manj kot tisoč pa še v Kobilju, na Jezerskem, v Kostelu, Dobju in Svetem Andražu.
Hodošu ne bo koristilo
Z lansko reformo financiranja kampanj in strank lahko kandidati v najmanjših občinah za tokratne volitve porabijo več. V Hodošu bi po prejšnji ureditvi županski kandidat za kampanjo lahko porabil največ 70 evrov. Po novem je omejitev minimalna plača, torej slabih 800 evrov. A od tega v Hodošu ne bo koristi. Za župana tam kandidira en sam kandidat, ki za izvolitev ne potrebuje kampanje. Enako je v podobno majhnih Solčavi in na Jezerskem.
Nekoliko višji je v velikih občinah limit, koliko smejo stranke in liste porabiti za kampanje za občinske svete: v Ljubljani največ 91.702, v Mariboru 37.452 evrov. Pred štirimi leti je Janković za svetniški spopad v Ljubljani porabil 56.718 evrov, od pretežno ljubljanskih podjetij je dobil skoraj 48.400 evrov daril.
Razkritje Zorana Jankovića
Plačevanje kampanj je pravnim osebam večina poslancev prepovedala, da bi zmanjšal tveganje korupcije, ko denar kandidatom podarjajo podjetja, ki so odvisna od državnih ali občinskih poslov ali jih država in občine na tak ali drugačen način celo obvladujejo. Če povzamemo najbolj razvpito možnost: da strank ne bi več povsem zakonito financirala Viator & Vektor ali Rotis iz državnih orožarskih naročil. Janković je pred štirimi leti podjetja, ki so mu skupaj podarila slabih sto tisoč evrov, v poročilu računskemu sodišču razkril pomotoma. V njegovem štabu so z imeni vseh podjetij izpolnili obrazec, ker niso vedeli, da novinarji pridemo do teh dokumentov. Tradicionalne stranke so pred tem dve desetletji sistematično prikrivale podatke o podjetjih, ki so jim podarila manj kot tri povprečne plače (4500 evrov). Je pa te podatke po Jankoviću pred štirimi leti v Mariboru razkril še Franc Kangler. Kako naoljeno je sistem deloval, je pokazala prav Jankovićeva prijava. Velika večina podjetij mu je za kampanjo nakazalo vsote okoli 4000 evrov, torej tik pod mejo, ko bi velikodušneža stranka ali županski kandidat morala razkriti javnosti.
Kdaj bomo izvedeli tokrat
Prepoved daril pravnih oseb možne korupcije ne odpravlja. Bogati lastniki ali upravljavci podjetij in poslov lahko denar nakažejo kot zasebniki. Bo pa to po novem nekaj težje prikriti, mejo, ko morajo politiki razkriti, kdo jim je plačal kampanje, so v parlamentu namreč s 4500 evrov znižali na 1500 evrov.
A prvi podatki, kdo je plačeval lokalne kampanje županom in ali je kdo kaj primaknil za občinske svetnike, bodo javnosti dostopni šele drugo leto. V zakonu je namreč ostalo, da stranke še štiri mesece po volitvah zbirajo denar in poravnavajo račune, dva tedna po tem morajo poročati računskemu sodišču. V tem tednu se je iztekel rok, ko so morale vse stranke zapreti posebne račune šele za kampanje po evropskih volitvah. Večina strank jih je sicer že pred časom. Med večjimi igralci računskemu sodišču poročil o evropskih kampanjah nista poslala le še SDS in Verjamem Igorja Šoltesa. Skrajni zakonski rok se bo iztekel čez dva tedna. Nobena stranka pa še ni poročala o ceni kampanj po parlamentarnih volitvah.
