Tiskane izdaje
Ljubljana – Nabrežja Ljubljanice, Gruberjevega prekopa in Save so območja, kjer se Ljubljani odpirajo neslutene možnosti za razvoj turizma in s tem povezanih delovnih mest za podjetnike in mlade. Tam bi lahko uredili plaže, kopališča, prostore za kampiranje in rekreacijo ter postavili stojnice in druge gostinske objekte.
Tokrat s strankarsko podporo
To je glavni moto 29-letne Martine Valenčič, kandidatke stranke Naprej Slovenija za ljubljansko županjo. Mati dveh otrok pa ni nekaj posebnega le zato, ker je med dvanajsterico županskih kandidatov najmlajša, temveč tudi, ker so na njenem seznamu 44 imen za sestavo mestnega sveta skoraj izključno mladi. Na listi prevladujejo ljudje brez službe oziroma tisti, ki po njenem mnenju prav zaradi državne in mestne politike nimajo pravih možnosti, da bi dobili zaposlitev.
Valenčičeva, ki se je na preteklih volitvah sicer že potegovala za predsednico države, a ni zbrala dovolj podpisov podpore, se je zavrnitvi kandidature tokrat spretno izognila s podporo stranke Naprej Slovenija, ki jo vodi večkratni ljubljanski županski kandidat Blaž Svetek. Vendar je zagotovila, da ima pri kandidaturi proste roke in da ni vezana na Svetkov strankarski program. Njen volilni štab namreč vodi njen partner Boris Valenčič. V prihodnosti pa namerava ustanoviti celo lastno desničarsko stranko.
Kot direktorica podjetja Adriagraf, ki že deset let promovira in trži vse oblike turizma, je prepričana, da lahko Ljubljana v prihodnje dovolj zasluži s turizmom in da njeni prihodki ne bi smeli več sloneti na previsokih parkirninah in taksah za postavljanje gostinskih vrtov ter pobiranju glob zaradi nepravilnega parkiranja.
Zgleduje se po sosedih
Kot županja bi se najprej sestala s predstavniki sosednjih držav in regij, da bi v Ljubljano privabili več turistov, kot jih zdaj. Njej ne zadoščajo gostje s fotoaparati, ki se v mestu zadržijo le dan ali dva. Da bi to dosegla, bi po njenem morali najprej povečati turistično ponudbo in mesto znova »odpreti«. Slovensko cesto bi zato odprla za ves promet, na Kongresnem trgu pa na ploščadi uredila plačljivo parkirišče za avtodome (zunaj ožjega središča bi parkirali brezplačno). S tem bi privabila bogate poslovneže, ki jim ustreza tak način turizma in sklepanja poslov. Marsikdo bi tako v mestu ostal dlje.
Poceniti parkiranje
Domače in tuje turiste bi privabila še z odstranitvijo vseh ovir, ki jih zdaj odbijajo. Z vseh javnih površin bi takoj odstranila kovinske količke, uro parkiranja pa povsod poenotila na 40 do 50 centov. Na obrežjih Ljubljanice in Gruberjevega prekopa bi zaradi zanemarjenosti najprej izvedla čistilno akcijo in nato pred ureditvijo kopališča poskrbela še za čisto Ljubljanico. Gostincem bi znižala visoke najemnine za lokale in gostinske vrtove, saj bi le tako lahko pocenili zdaj predrage storitve in si privoščili glasbo v živo. Turiste in Ljubljančane bi privabila še z bogatejšo ponudbo nočnega življenja – bari, restavracije in trgovine bi delovali tudi po 22. uri. Če bi vso noč, pa bi se odprla tudi nova delovna mesta. Mladi bi tako v lokalih delali, namesto da bi le popivali. Seveda bi zahtevala red brez nepotrebnega hrupa in izgredov.
Še posebej bi obogatila turistično ponudbo ob Savi, ki je po njenem mnenju premalo razvita. Zgledovala bi se po Italiji in Avstriji, kjer imajo ob jezerih in rekah urejena kopališča z brezplačnimi parkirišči, tuši in stranišči, gostinskimi lokali ali celo prostori za kampiranje. Pri tem ne bi vlagala le mestnega, temveč tudi denar EU in zainteresiranih domačih in tujih podjetnikov. S takimi projekti bi med drugim zagotovila kakovostna nova delovna mesta, zlasti za mlade. Njen moto je zeleni turizem, kar pomeni, da bi morali spodbujati kmetijstvo in vrtičkarstvo. Simbolične najemnine od vrtičkov bi usmerjala nazaj v programe samooskrbe.
Sazas bi odpravila
Levji delež pri zagonu podjetništva, predvsem za mlade, bi imela novoustanovljena razvojno-investicijska banka v lasti občine in zasebnih (tujih) investitorjev, ki bi jih pritegnili dobri poslovni programi. Med drugim bi odkupovala prazna stanovanja, ta pa naprej prodajala po ugodnem lizingu. V stožiški dvorani in na stadionu in na drugih primernih prireditvenih prostorih bi povečala število prireditev, dala več priložnosti neuveljavljenim ustvarjalcem in popestrila zdaj skromno gostinsko ponudbo. Odpravila bi agencijo Sazas, ki da od izvajalcev neupravičeno pobira preveč denarja.
Ustanoviti mestno policijo
Kot županja ne bi več dovolila kraj mestnega premoženja, pri čemer bi bili pod drobnogledom vsi – županja, svetniki in mestna uprava. Nadzor nad vsemi bi okrepila tudi s pomočjo novoustanovljene mestne policije. Njihove stare ali nove grehe bi takoj naznanjala organom pregona. Med drugim bi nemudoma prekinila vse kvazi koncesijske pogodbe med MOL in raznimi lobiji. Možnost sodelovanja z občino bi dala vsem, ne samo monopolistom.
Gradu več protokolarne veljave
Namesto dizelskih bi dovolila le še mestne avtobuse na plin in elektriko, poleg tega bi povsod po mestu okrepila javno mrežo z uvedbo manjših avtobusov in novih prog. Ljubljanski grad kot simbol mesta po njenem prav tako ni dovolj izkoriščen, zato si želi, da bi postal glavni državni in mestni protokolarni objekt. Poleg vsega bi bil tudi cenejši od tistega na Brdu.
