Politik v narekovajih

Ljubljana – Na listi Solidarnosti se za župana glavnega mesta poteguje devetinštiridesetletni Boris Žulj, ki je še pred dvema letoma na ljubljanskih trgih nosil zastavo Vseslovenske ljudske vstaje. »To, da sem iz vstajnika postal politik, sicer politik v narekovajih, je bila skorajda nuja,« pripoveduje, medtem ko vmes večkrat seže po papirjih, na katerih je strankin program in na roko spisanih nekaj iztočnic.

Bil je na vstajah in jih tudi organiziral, a kot pravi, ni mogel veliko spremeniti. Čeprav je nasprotoval vstopu v politiko, je nazadnje postal član Solidarnosti. Na osebnem facebookovem profilu je pod strankinim imenom dopisal še: radikalno krilo. »Vstajniško razmišljanje v politični stranki – in izpadeš kot radikalec,« pojasni.

Od vstopa v stranko je sodeloval pri pripravah na evropske volitve in bil aktivni del strankinega štaba na nedavnih predčasnih volitvah, ko so v tekmo vstopili skupaj s SD. Čeprav z rezultatom, ki so ga dosegli, ni zadovoljen, se je odločil za župansko kandidaturo. »Doslej so kandidirali bolj ali manj znani obrazi, bodisi so bili politiki bodisi podjetniki, zdaj pa kandidira vstajnik. Čeprav v Mariboru vstajniškemu županu ni najbolj uspelo, pa se morda v Ljubljani zgodi drugače,« razmišlja.

V predstavitvenem videu, ki ga je stranka nedavno objavila na spletu, Žulj pred množico vstajnikov v Ljubljani vpije v mikrofon: »Slovenija je last državljank in državljanov in ne tajkunsko-politične mafije. Zahtevamo, da Zoran Janković in njemu podobni odstopijo.« Dve leti zatem, ko ostaja član Vseslovenske ljudske vstaje, še vedno stoji za svojimi besedami. »Trenutnemu županu lahko priznamo, da je dal mestu nov zagon, nikakor pa se ne moremo strinjati z načinom dela, ki je netransparenten in izključujoč, poleg tega je čas, da se v Ljubljani posvetimo vsebini in se odmaknemo od megalomanskih gradbenih projektov.« Kako bi spremenil sedanje prakse, ki jim nasprotuje? »Nujni sta aktivacija in soodločanje občanov, treba je dati tudi večjo avtonomijo četrtnim skupnostim,« odgovarja.

Za več kot zgolj stari del

Uvedba participativnega proračuna, ko občani soodločajo o porabi javnega denarja, je eden prvih ukrepov, ki jih predlagajo v Solidarnosti. Kot pravi Žulj, bi Ljubljana tako postala »več kot zgolj stari del mesta z gradom«, hkrati bi nadzor občanov privedel do preglednejših poslov. Ob tem, pravi, bo nujna še reorganizacija četrtnih skupnosti. »Tam je veliko ljudi, ki si želijo prispevati, pa ne morejo, ker morda niso prave strankarske barve,« opozarja. Po njegovem je podobno v mestnem svetu. »Mestni svet ne bi smel delovati kot neki organ ozkih političnih povezav, ampak širšega povezovanja. Delovati bi moral za potrebe mesta, ne politike.«

V stranki predlagajo tudi širšo razpravo o uvedbi ljudske nezaupnice, s katero bi občani lahko odpoklicali župana, če bi se pri njegovem delovanju izkazala korupcija ali negospodarno trošenje javnega denarja ali bi bila zoper njega vložena pravnomočna obtožnica. Prav tako bi županske mandate omejili na največ dva zaporedna.

Najprej neodvisna revizija

Zadnje javnomnenjske poizvedbe kandidatu Solidarnosti napovedujejo zgolj pol odstotka podpore, toda kot pravi sam, »gremo na zmago, pri čemer pa ostajamo realni«. Česa bi se najprej lotil, če bi postal župan? »Izvedli bi neodvisno revizijo vseh poslov na mestni občini. Prizadevali bi si, da bi v nekem doglednem času imeli bilanco nič,« odgovarja. Kako bi to dosegli? »Z razdolževanjem, ker se nam zdi zadolževanje problematično, in sicer s preudarno strategijo upravljanja nepremičnin, ki so v lasti občine. Menimo, da bi tu lahko veliko privarčevali. Vprašanje pa je, kaj narediti s projekti, kot so Stožice. Nujna bi bila revizija, na podlagi katere bi se odločili, kako naprej. Bi pa morale upravičiti ime športnega parka. Torej ne bi smeli tam odpirati nakupovalnega središča, ki jih je v Ljubljani dovolj, ampak bi morale biti Stožice namenjene športu in njegovemu razvoju.«

Kot pravi, tudi ni tako pomembno, koliko investitorjev se privabi v Ljubljano, ampak so po njegovem ključna močna lokalna podjetja. »Edino tak razvoj prinaša stabilnost in omogoča, da denar kroži v skupnosti, ne pa da ga lastniki odnašajo v tujino in davčne oaze. Manjša lokalna podjetja imajo osebni odnos do socialne in ekonomske blaginje svoje skupnosti,« prebira z lista.

Glavno mesto po njegovem potrebuje načrt o novih delovnih mestih za mlade, pri čemer bi mestna uprava lahko pomagala pri pridobivanju evropskih sredstev za podporo njihovih projektov. Na urbaniziranem obrobju, nadaljuje, predlagajo obrat za pridelavo konoplje ali, kot jo poimenuje, ljubljansko konopljarno. Podobne centre predlagajo še za »druge tržne niše« v lokalnem gospodarstvu. Na degradiranih območjih, ki jih tudi v glavnem mestu ni malo, se zavzemajo za začasno rabo, hkrati je treba zagotoviti več površin za vrtičkarstvo. »V središču mesta gradimo mostove kot nekakšne nove Benetke. Ta denar bi lahko bolj pametno porabili. Če bi ga prerazporedili, ga je dovolj,« je prepričan Žulj. Mesto danes deluje preveč »po sistemu nekega podjetja, od zgoraj navzdol«. Po njegovem se mora to spremeniti. »Za to imamo vse vzvode, potrebno je le malo dobre volje, predvsem pa več morale in poštenja.«