Tiskane izdaje
Ekologija šibka točka
Skupni očitek izzivalcev Šrota je, da se je premalo zavzel za reševanje okoljske problematike. Golež je opozoril, da MOC ni resno pristopila k reševanju z nevarnimi odpadki onesnaženega območja stare Cinkarne, dokler civilna pobuda ni na svoje stroške vložila tožbe na evropsko komisijo. Enako meni Rozman, ki krivde za počasno reševanje ni pripisal le Šrotu, ker je bil del njegove ekipe. Rovšnik bi problem reševal skupaj z gospodarstvom, Metličar pa na problem stare Cinkarne opozarja predvsem zaradi nasedle naložbe v Tehnopolis.
Čeprav Celjani že četrt stoletja vedo za ekološka bremena, je Šrot poudaril, da leta 2003, ko se je rušila stara Cinkarna, še ni bilo strogih evropskih predpisov, ekološka zavest pa še ni bila tako razvita, kot je danes. Strinja se, da se problem prepočasi rešuje, vendar pojasni, da MOC nima 30 milijonov evrov za sanacijo območja. Kar zadeva sporno gradbišče Gaberje jug, ki je predmet tožbe, je Šrot pojasneval, da je bil izvajalec del CMC Celje, zamolčal pa je, da MOC kot investitorica ni predstavila CMC, da gre za poseg na območju z nevarnimi odpadki.
Brez dela vedno več mladih
Celje se bori s precej visoko stopnjo registrirane brezposelnosti. Ta je avgusta 2014 znašala 16,1 odstotka, avgusta 2010 pa 12,8 odstotka, vmes (med letoma 2010 in 2014) je bila višja, kot je danes. Več kot pred štirimi leti je tudi mladih, ki nimajo dela. Stopnja brezposelnosti med 15. in 24. letom je kar 37-odstotna, pred štirimi leti je znašala 33,2 odstotka.
Ker mladi ne vidijo perspektive, zapuščajo mesto, Golež stavi na bolj privlačno in konkurenčno gospodarsko okolje, pri čemer bi morala MOC po več kot 11 letih končno sprejeti občinski prostorski načrt, ki bi umestil rezidenčne in obrtne cone v prostor. Z njim bi tudi po mnenju Rozmana privabili investitorje, zavzema pa se še za povečanje sredstev za javna dela. Rovšnik bi problematiko brezposelnosti prav tako reševal z občinskim prostorskim načrtom, Metličar pa bi namesto nakupovalnih centrov gradil proizvodne hale.
V zvezi z relativno veliko brezposelnostjo Šrot opozarja, da župani po zakonu nimajo možnosti spodbujati razvoja gospodarstva, kot jo imajo na primer avstrijske občine. Če bi občina prodala zemljišče pod ocenjeno vrednostjo, bi se župan znašel na zatožni klopi.
Lokalni šerif kot žalitev
Če zanemarimo Metličarja, ki na vseh soočenjih razlaga, da na občini vladata korupcija in klientelizem, čemur bo naredil konec, če bo izvoljen, drugi županovi izzivalci predlagajo podobne rešitve za nerešene probleme v občini. Metličar se zavzema za revizijo poslovanja javnih podjetij v lasti MOC, Šrot pa pravi, da župan po zakonu nima vpliva na javna podjetja, zato oznako lokalni šerif doživlja kot žaljivko, kajti, kot pravi, nima težav z odgovornostjo, če bi imel tudi pristojnosti. Tako pa so župani po njegovem zreducirani na» vlogo komunalcev«. Šrot si je v štirih mandatih interesno podredil tudi druge stranke, o čemer priča precej mestnih svetnikov, ki so na čelu javnih podjetij.
