Tiskane izdaje
Grosuplje – V grosupeljski občini se bodo z aktualnim županom in vnovičnem kandidatom za župana Petrom Verličem (SDS) pomerili nekdanji župan Janez Lesjak (s podporo SD), Mitja Vilar (Demokratična stranka dela) in nekdanji novinar grosupeljske radijske postaje Zeleni val Nejc Kolmančič iz Stranke Mira Cerarja.
Kolmančič priznava, da pri 30 letih volivcem ne more postreči z odmevnimi dosežki, ima pa voljo, znanje in ideje. Pravi, da želi v politično dogajanje v Grosupljem vnesti svežino, saj z akterji aktualne politike ni zadovoljen. »Kot novinar in urednik sem v preteklih letih dodobra spoznal delovanje lokalne politike in kaj vse je z njo narobe. V kolikor mi bodo volivke in volivci podelili mandat, želim to spremeniti. Županovanje v naši občini mora postati poklicno in profesionalno, ne pa postranska dejavnost. Zavzemam se za povezovalno politiko, politiko konsenza, ne pa politiko preglasovanja, predvsem pa želim bolj vključiti občane v snovanje prihodnosti,« pravi Kolmančič, nekdanji poklicni košarkar in študent profesorja Mira Cerarja na ljubljanski fakulteti za družbene vede iz predmeta temelji pravnega sistema.
»Vse je rokah ene stranke«
Za prvovrstno presenečenje pa je poskrbel nekdanji župan Lesjak, ki je to funkcijo poklicno opravljal tri mandate in se nato upokojil. Za vnovično merjenje politične moči se je odločil zaradi netransparentnega vodenje občine župana Verliča in ostalih. Pravi, da je občinski proračun brez nadzora, delo opozicije blokirano, v lokalnem medijskem prostoru pa vlada popolna blokada za kritiko sedanje oblasti. Da so nekateri člani nekdanje neodvisne liste Rad imam Grosuplje prestopili v vrste SDS, je po njegovem velika prevara volivcev. Nekdanji poveljnik pokrajinskega štaba teritorialne obrambe med osamosvojitveno vojno Lesjak meni, da je treba občino iztrgati iz interesnega in dušečega strankarskega objema, saj ne more biti baza zgolj ene stranke (SDS op. p.).
In kaj najbolj zameri sedanjemu županu? »Župan Verlič je na prejšnjih volitvah prejel tudi moj glas, vendar je na veliko razočaranje (ne le mene) kmalu prelomil svojo besedo in iz osebnih, predvsem pa strankarskih interesov odstopil kot profesionalni župan in vodenje občine prepustil drugim. Od takrat županova beseda v javnosti ne velja veliko. Je le še protokolarna ikona, odločajo drugi. Glede na to, da kot župan nima nikakršne omejitve in niti nadzora pri porabi proračunskih finančnih sredstev, se denar troši neplansko in stihijsko, v skladu s trenutnimi interesi vplivnih posameznikov in skupin.«
