V negotovosti 150 županov

Skoraj bolj kot županske bodo pomembne volitve občinskih svetnikov.

Objavljeno
04. oktober 2014 21.36
regent/volitve
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Danes še tretjič letos po vsej državi izbiramo (novo) oblast. Po majskih volitvah evropskih poslancev in julijskih izrednih volitvah poslancev bo dobrega 1,7 milijona volilnih upravičencev v 212 občinah lahko izbiralo župane in občinske svetnike.

Ker županske volitve potekajo po dvokrožnem večinskem sistemu, v katerem imajo dosedanji župani prednost pred konkurenti, se bo po zaprtju volišč ob 19. uri ugotavljalo predvsem to, v katerih občinah so župani izgubili oblast in koliko jih bo moralo na popravni izpit čez dva tedna, ko bo drugi krog volitev. Za ponovitev mandatov se župani potegujejo v 183 občinah, le v 28 večinoma manjših občinah dosedanji župan ne kandidira, v Ankaranu pa ga še ni bilo. V državi je 64 občin z več kot deset tisoč volivci. Med temi le v Novem mestu in Trbovljah sedanji župan ni kandidat.

Od 183 županov, ki so kandidati, jih bo 33 danes zanesljivo izvoljenih, ker nimajo protikandidatov. Le en kandidat je poleg tega še v treh majhnih občinah, kjer dosedanji župan ne kandidira. Pred štirimi leti je bilo občin z enim županskim kandidatom 23. Na pravem preizkusu, ali bodo ohranili oblast, je torej 150 županov. Pred štirimi leti je v prvem krogu oblast uspelo ubraniti 122 šefom občin. Drugi krog volitev je bil razpisan v 74 občinah, za ohranitev oblasti se je v drugo borilo 46 županov. Enaindvajset jih je v drugem krogu spopad izgubilo.

Stranke si bodo nastavile ogledalo

Če bo danes na volišča prišla polovica vseh volivcev, bo to že kar dosežek. Pred štirimi leti je namreč za županske kandidate glasovalo 833.884 volivcev ali 50,98 odstotka volilnih upravičencev. Število volilnih upravičencev in glasujočih je takrat znižalo ustavno sodišče, ki je prepovedalo volitve v občinah Mirna in Koper, tako da so volili le v 208 občinah. Na lokalnih volitvah leta 2006 je na županskem delu volitev glasove oddalo 972.412 volivcev ali 58,22 odstotka volilnih upravičencev.

Po podatkih iz predčasnih volišč današnje udeležbe ni mogoče napovedati. V največji med občinami, v Ljubljani, kjer lahko glasuje 229.257 volivcev ali dobrih 13 odstotkov, jih je na predčasna volišča v torek, sredo in četrtek prišlo 3354, kar je precej manj kot pred štirimi leti, ko jih je predčasno volilo 3711. Medtem pa se je udeležba na predčasnih voliščih v Mariboru in Kranju krepko povečala. V Mariboru s 1420 pred štirimi leti na 1557 volivcev, v Kranju, kjer je pred štirimi leti predčasno volilo 718 volivcev, pa jih je tokrat glasove že oddalo 933.

Ponovitev polovične udeležbe pred štirimi leti bi bila zato presenetljiva, saj se je na obeh letos že izvedenih volitvah udeležba v primerjavi s prejšnjimi krepko zmanjšala. Na evropske volitve je maja prišlo 24,55 odstotka volivcev, pet let prej 28,37 odstotka. Izrednih parlamentarnih volitev pa se je julija udeležilo 51,73 odstotka, na predčasnih tri leta prej pa kar 65,60 odstotka volilnih upravičencev.

Kako se bodo odrezale stranke

Za stranke bodo od županskih skoraj bolj pomembne volitve občinskih svetnikov. V svetniškem delu, v katerem volimo stranke, se bo namreč pokazalo, koliko zaupanja volivcev po vseh letošnjih pretresih še uživajo posamezne politične skupine, koliko moči so zadržale tradicionalne stranke in koliko se je tudi lokalno uspelo uveljaviti novinkam, ki so na parlamentarnih volitvah predvsem na levici povsem premešale karte. Glasovi volivcev za občinske svetnike bodo ob simbolnem sporočilu, po zmagi desnice na evropskih volitvah in levice na parlamentarnih, prinesli tudi finančne posledice. Od števila zbranih glasov po občinah bo odvisno, koliko mesečnih občinskih dotacij bo prišlo na račune strank prihodnja štiri leta. Ob dotacijah iz državnega proračuna, ki so odvisne od uspeha na državnih volitvah, so občinske dotacije najpomembnejši vir denarja za delovanje strank in plačilo vseh kampanj, saj je parlament lani prepovedal, da bi za delovanje strank ali kampanje kar koli smeli prispevati podjetja in druge pravne osebe.