Volišča različna, kot so različni kraji

V Kočevski Reki, kjer so šele po osamosvojitvi spet dobili cerkev - vse cerkve in kapelice je na območju celotne krajevne skupnosti vzela povojna norija, ki je trajala tja od leta 1956 -, se največ volilcev oglasi na volišču v dopoldanskem času, tam pred mašo in kmalu po njej. Majhna čakalnica zdravstvene postaje, kjer je bilo urejeno volišče in kjer ob četrtkih čakajo na zdravnico, je bilo dopoldne kar premajhno, ko so se tam poleg tričlanske volilne komisije oglasili še štirje volilci.

A to ni motilo nikogar. Večina ljudi, ki tu opravlja svojo državljansko pravico in dolžnost, je tako ali tako iz Kočevske Reke. Od 246 volilcev jih je 220 iz te največje vasi v krajevni skupnosti Kočevska Reka, preostali, ki bi jih lahko našteli na prste, pa so iz Gotenice, Koč, Primožev in Mlake. Volišče v Borovcu - presenečenje

Veliko manj volilcev imajo v Borovcu, kjer je volišče številka 39. Volilna komisija je bila pred vrati stavbe, saj je v stari in napol porušeni zgradbi - pred leti je pogorela, lastnik pa jo je obnovil le zunaj - ni elektrike, vode, ogrevanja. »Smo razmišljali, da bi imeli volišče pred hišo, ker bi nas manj zeblo,« je dejala Nataša Šušteršič, članica volilne komisije. Pravzaprav je podoba tega volišča neverjetna: na stropu je videti napol razpadle deske, stene so vlažne in potrebne obnove... Pospravljeno, a daleč od normalnega standarda, ki bi ga človek pričakoval v Sloveniji leta 2014.

»Ko smo videli, kje je volišče, smo hoteli spremeniti lokacijo, pa so nam na občinski volilni komisiji povedali, da to ni mogoče. In smo tu,« je dejal Samo Šercer, predsednik volilne komisije na volišču v Borovcu. Na njihovem volilnem seznamu je vpisanih 67 volilnih upravičencev, ki so v preteklosti volili pri eni od sosednjih hiš, pri Jurjeviču, kjer se ukvarjajo tudi s turizmom. Tam so bile razmere normalne, ne pa tako, kot v tej opuščeni hiši, kjer jim soseda, Dragana Rus, pomaga s toplo kavo. Sicer pa v Borovcu volijo še prebivalci iz vasi Dolnja in Gornja Briga. »Večinoma so to stari ljudje, ker mladi tu nimajo kaj iskati, ker ni dela,« še pravi Šercer.

Eno najmanjših volišč je v Papežih

Povsem drugačne pa so razmere na volišču številka 2 v Osilnici, v Papežih. Na hiši zastava, pred vrati obvestila in letaki, da je to volišče, sicer pa topla in prijetna veža, ki so jo spremenili v volišče. Tri resne gospe, ki so čakale na 51 volilcev, ki so počasi kapljali. A nikoli - res nikoli - še niso volišča predčasno zaprli, ker bi volili vsi volilci, ki spadajo v to volišče - iz Papežev, Belce, Bezgarjev in Žurg. »Tu so predvsem stari ljudje,« so članice volilne komisije izpostavile dejstvo, ki velja za vso dolino Kolpe. Je pa dobro, so dodale, da imajo volišče tu, v Papežih, da ljudem ni potrebno v pet kilometrov oddaljeno Osilnico.

Večina prebivalcev Osilnice voli v občinskem središču

V dvorani stavbe, kjer sta občina in tudi šola, pa je največje osilniško volišče. Tu je je 241 volilcev in dovolj prostora, so v dvorani namestili dve kabini za obkroževanje kandidatov. Seveda tudi tu ni drugače kot v Papežih: večinoma stare prebivalce osilniške doline pripeljejo mlajši. A večina so starejši. Verjetno bodo skupaj s predčasnimi volitvami dosegli polovično volilno udeležbo, kar je zelo lepa številka, še posebej ob podatku, da poleg prebivalcev Osilnice in najbližjih Sel sem prihajajo volit ljudje iz Bezgovice, Križmanov, Padova, Spodnjega in Gornjega Čačiča, Ribjeka, Strojičev in Malinišča. A kljub tako velikemu številu vasi ljudi ni veliko, saj je na primer v Spodnjem Čačiču ena sama volilka.

A to je že problem praznjenja podeželja, ki je veliko večji in zapletenejši, kot so volitve.