Za 28 mostov v Ljubljani kot simbol prijateljstva

Ljubljana – Upokojeni inženir strojništva se v boj za župansko mesto po treh neuspehih podaja v četrto. »Moja kandidatura je več kot upravičena. Če bi lahko vplival na odločitve, se anomalije v državi ne bi dogajale,« pravi predsednik Stranke enakopravnih dežel.

»Opažam, da so volivci v zmoti, saj vedno volijo napačno stran,« 68-letni Jarh odgovarja na vprašanje, zakaj se znova podaja na volitve, potem ko je na zadnjih prejel 0,36 odstotka glasov. To, pravi, se vidi predvsem v tem, da je v Sloveniji vse manj delovnih mest in država je vse bolj zadolžena.

»Moja pokojnina znaša 715 evrov. Če bi bil upokojen profesor v Avstriji, bi bila za tisoč evrov višja. Že samo ta podatek pove, da je v tej državi nekaj zelo narobe,« razloži. Kaj predlaga? »Denar je treba ustvarjati s pomočjo novih tehnologij in znanj, kot to počnejo Švicarji, Nemci, Finci in vsi tisti, ki garajo iz dneva v dan za to, da nekaj proizvedejo in prodajo v tujino. Tudi Ljubljana ne more graditi izključno na zadovoljevanju komunalnih potreb,« pravi nekdanji učitelj, ki se trenutno ukvarja z butično proizvodnjo navtičnega pohištva.

Narediti prostor v glavah

Ne strinja se, da novim ali manjšim strankam predvsem v predvolilnem času ni namenjenega dovolj prostora: »Ljudje morajo narediti prostor v svoji glavi in spremeniti volilne odločitve. Naj enkrat končno volijo opozicijo, ker je v celotni zgodovini Slovenije niso. Razen tiste, ki je bila nastavljena in je imela monopol, da se je sploh obdržala na oblasti.« Na vprašanje, katero opozicijo naj po njegovem volijo, pa odgovarja: »Govorim o realni opoziciji, govorim o tem, da ima nekdo drugačen program. SMC ne more biti opozicija, če je sestavljena iz establišmenta, ki mu dirigira Miro Cerar, Zoran Janković tudi ne more biti opozicija.«

Zakaj je udeležba na volitvah v splošnem nizka, je po njegovem povezano s tem, da ni sankcij za nekoga, ki obljublja, a potem obljub ne izpolni. »Če daš besedo in tega ne izvedeš, je to goljufija oziroma kaznivo dejanje. Samo v Sloveniji to ne velja.«

Za odvzem sporno pridobljenega premoženja

V svojem programu med drugim obljublja, da bo »izkoreninil korupcijo, monopole in privilegije v občinskih insitucijah«, in sicer z revizijo vseh projektov in lastninjenja objektov. Med prednostnimi projekti navaja razbremenitev dolgov Ljubljančanov, ki so jih ustvarili dosedanji župani. Predlaga, da se jim po reviziji zapleni premoženje in premoženje njihovih sorodnikov ali prijateljev, ki so se okoristili z javnim denarjem. »Negospodarno ravnanje z denarjem je kaznivo dejanje, in če so denimo Stožice trikrat preplačane, mora za to nekdo odgovarjati.«

Valilnica novih blagovnih znamk

Glavno mesto vidi kot prihodnjo prestolnico inovatorjev, »saj ima vse intelektualne in tehnološke pogoje, da postane valilnica novih blagovnih znamk, ki bodo tržno učinkovite in bodo ustvarjale delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, nad 80 tisoč evrov letno na zaposlenega v storitveni in proizvodni panogi«. Potencial, kot nadaljuje, slovenska prestolnica ima. »Govorim o intelektualnem potencialu, ki je ključen za to, da postane Ljubljana svetilnik za celotno državo. Tu se mora dogajati vse tisto, kar bo vzbujalo upanje. Da se denar sem ne samo steka, ampak tudi odteka na obrobje, kjer bi se gradili obrati in podjetja.«

Hkrati obljublja Ljubljano »kot svetovno znano po promociji držav Evropske unije«, in sicer tako, da bi vsaka od 28 članic prispevala h gradnji enega mostu čez Ljubljanico. S skupno osemindvajsetimi mostovi kot simbolom prijateljstva bi se po njegovem »vzpostavilo trajno prijateljstvo«.

Predsednik leta 1994 ustanovljene Stranke enakopravnih dežel se bo zavzemal tudi za decentralizacijo. Po njegovem je slovenska lokalna samouprava v nasprotju z evropsko listino o lokalni samoupravi. »Če pogledamo avstrijski model, dve tretjini denarja, ki se ustvari v določeni pokrajini, ostane v tej pokrajini. To pomeni, da bi dobila država le tretjino vseh davkov z območja Ljubljane.« Hkrati, še nadaljuje Jarh, je treba dati volivcem možnost soodločanja. »Uvesti moramo takšne načine, da bodo ljudje radi sodelovali, in prav zato je jim je treba dati več pooblastil, ne pa povečevati moči tistim, ki je imajo že zdaj preveč.«