Tiskane izdaje
Na naši strani Alp že prestoluje več kot 150 novih (starih) županov in županj, v več kot 50 na ljudi, ki bodo zasedli najmehkejše lokalne fotelje, še čakajo. Kandidati, ki so se uvrstili v drugi krog, glasove za prihodnjo nedeljo, se zdi, nabirajo v rokavicah, udarcev pod pasom skoraj ni.
Medtem ko v Ljubljani serijski župan že spi na ponovni lovoriki, je v drugem največjem mestu drugače. Čeprav je v Mariboru Andrej Fištravec Franca Kanglerja opustil daleč za seboj, opozarjajo na volitve pred osmimi leti, ko je Kangler zmagal kljub temu, da je imel njegov protikandidat Gregor Pivec v prvem krogu 45 odstotkov glasov. V Kranju se novinec Boštjan Trilar in Mohor Bogataj preklata o neveljavnih glasovnicah in razkošju, v Novem mestu čakajo na prvo županjo ali najmlajšega župana doslej, Mileno Kramar Zupan ali Gregorja Macedonija, v Ajdovščini se bo mladi Tadej Beočanin skušal s prekaljenim Marjanom Poljšakom, v Murski Soboti župan je dosedanji župan Anton Štihec, naključje pa tako, v petek predstavil novo naložbo v energetsko sanacijo zdravstvenega doma, njegov tekmec je Aleksander Jevšek, na Jesenicah je prvi krog zaznamovala precej višja volilna udeležba kot pred štirimi leti, dosedanjemu županu Tomažu Tomu Mencingerju srtoji nasproti neodvisni izzivalec Ahmed Pašić, v Piranu se je Sebastjan Jeretič opravičil za prevroča čustva v prvem krogu, s povsem novo taktiko bo s stolčka skuša zriniti Petra Bossmana ...
Čakajoč na prihodnji Gospodov dan
V prvem krogu 5. oktobra je bilo izvoljenih 158 županov, v 54 občinah jih čaka še en volilni dan. Zbrali smo nekaj najpomembnejših mestnih občin in občin, kjer župana ali županjo še čakajo, tako kot 19. oktober, ko se bo glasovalo ponovno. Pred drugim krogom (še) ni bilo pomembnejših novih obračunov med tekmeci, večina kandidatov se ukvarja z iskanjem podpornikov v mestnih svetih ob morebitni izvolitvi.
Maribor: Fištravec in Kangler tečeta drugi krog
V štajerski prestolnici se je Andrej Fištravec v finale uvrstil s precej več glasovi kot Franc Kangler, to mu nekako daje vlogo favorita. Fištravec je sicer v prvem krogu zbral slabih 41 odstotkov glasov, njegov predhodnik Kangler pa skoraj 18. Toda aktualni župan se ne more zanašati na to prednost. Tekmeca sta v minulih dneh opravila več medijskih soočenj, vendar je težko ugotoviti, kateri je na svojo stran pridobil več (novih) potencialnih volivcev. Ob tem niti (še) ne kaže, da bi bodisi Fištravca bodisi Kanglerja podprla katera od večjih političnih strank v Mariboru, denimo SMC in SDS, kar bi gotovo bila lepa popotnica za drugi krog. A zgodi se lahko vse: »Pred osmimi leti, ko je bil Franc Kangler v vzponu, je v drugem krogu premagal Gregorja Pivca kljub 45 odstotkom, ki jih je Pivec dosegel v prvem krogu,« je spomnila Maja Rečnik, svetovalka za komunikacije v skupini Spem komunikacije.
V volilni kampanji pred drugim krogom sta se kandidata lotila nekaterih najbolj aktualnih tem: reševanja Športnega centra Pohorje, zmanjševanja brezposelnosti, odnosov med Mariborom in Ljubljano, oživljanja mestnega središča ... Kangler je Fištravcu na soočenjih očital, da v letu in pol ne more pokazati nobenih konkretnih rezultatov, Kangler pa se je moral braniti pred starimi očitki o korupciji in propadlih projektih. (Miha Rubin, Urban Červek)
Kranj: Veliko nezaupanja
V Kranju se napoveduje napet boj: novinec v politiki, Boštjan Trilar, predsednik stranke Več za Kranj (VZK) je dobil 38,85 odstotka glasov, Mohor Bogataj, ki bi rad s podporo Stranke za napredek krajevnih skupnosti in SLS postal župan še v četrto, pa 33,62 odstotka. Trilarjeva stranka bo imela v 33-članskem mestnem svetu osem svetnikov, druga najuspešnejša, SDS, pa pet.
Prav zaradi SDS, ki je skrivala, da podpira Bogataja, je Trilar kmalu po zaprtju volišč prejšnjo nedeljo začel graditi kampanjo za drugi krog. Pri županskem glasovanju je bilo neveljavnih 533 glasovnic, kar se zdi taboru Mohorja Bogataja nenavadno veliko, nasprotnikom pa povsem normalno. Zanimivo je, da Bogataj kar sam vodi svojo kampanjo, njegov svetovalec pa je Milan Podgoršek. In tudi sedež volilnega štaba je na Bogatajevem uradno prijavljenem stalnem bivališču na Planini. Kot smo že poročali, Bogataj že peto leto živi v Selu pri Žirovnici, kar se nikomur v Kranju ni zdelo sporno, šele tik pred volitvami je ob prijavi upravna enota napovedala, da bo v oktobru v postopku ugotavljala stalno bivališče.
Sicer pa nasprotni strani druga drugi očitata prerazkošno kampanjo, zaokrožilo je več anonimk. »Zdaj so vsi ti glasovi iz prvega kroga zresetirani in začenjamo z ničle. Želimo si, da neresnic o Trilarju volivci ne bi sprejeli kot dejstvo,« poudarja Damjana Kocjanc Fajfar, predstavnica za odnose z mediji v VZK. V petek je v Bogatajevem taboru precej nemira povzročila zahteva VZK, naj ji občinska volilna komisija omogoči vpogledati v seznam zaupnikov, katerega je predložil predstavnik Mohorja Bogataja, oziroma javno objavi imena in priimke teh zaupnikov. »Kar nekaj ljudi nas je opozorilo na to, da se v imenu župana pripravljajo na voliščih 19. oktobra incidenti. Za ta namen naj bi kot zaupnike postavili na volišča večje število posameznikov. Nekateri kandidati za zaupnike naj bi bili celo zavrnjeni, ker niso imeli stalnega prebivališča v Kranju. Volitve morajo biti pregledne in prav nobenega razloga ni, da ti podatki ne bi bili javni,« poudarjajo v VZK. (Marjana Hanc)
Novo mesto: županja ali najmlajši župan?
Novo mesto bo prihodnja štiri leta vodila prva županja ali najmlajši župan tega mesta doslej. V drugi krog sta se uvrstila direktorica novomeškega Zdravstvenega doma dr. Milena Kramar Zupan, kandidatka SD, Zveze za Dolenjsko - ZZD in SLS, z 21,29 odstotka glasov, in 41-letni izvršni direktor v Trimu MSS Gregor Macedoni, kandidat skupine volivcev, z 19,78 odstotka glasov.
Oba sta kandidirala že pred štirimi leti in izpadla v prvem krogu. Da je tokrat drugače, ni presenečenje, saj župan Alojzij Muhič ni kandidiral, med osmimi kandidati pa ni bilo izrazitega favorita.
Dr. Milena Kramar Zupan je prepričana, da je izid rezultat vsega njenega dosedanjega dela. Gregor Macedoni razmišlja podobno in verjame, da so njegova uvrstitev v drugi krog in izidi še nekaj kandidatov rezultat želje novomeških občanov po spremembi. Dodatne podpore pred drugim krogom ne iščeta, je pa Kramar Zupanova poudarila, da so njena vrata odprta za vse, ki se prepoznajo v njenem programu. Macedoniju so najbolj jasno doslej izrazili podporo v Solidarnosti.
Izida drugega kroga volitev novomeškega župana ne upajo napovedati niti najboljši poznavalci novomeške politične scene. Vsi so prepričani le, da bo izid zelo tesen ne glede na volilno udeležbo, ki je bila v prvem krogu 49,54-odstotna. (Zdenka Lindič Dragaš)
Ajdovščina, Nova Gorica: Prekaljena mačka izzivata zagnana tridesetletnika
Čas pred drugim krogom je na Ajdovskem in Goriškem precej miren; neposrednih soočenj županskih kandidatov v drugem krogu ni bilo. Zanimivo, a Luka Manojlović, izzivalec novogoriškega župana Mateja Arčona, je v petek prvič v življenju pripravil novinarsko konferenco. »Namesto kupčkanja lokalnih šerifov bi radi dobili neposredno posvetovalno telo,« je ob predstavitvi t. i. participativnega proračuna, novega pristopa k upravljanju občine, kjer občani sami predlagajo projekte in pobude ter o njih glasujejo po spletu, dejal Luka Manojlović. S tem namerava del denarja pravičneje razporediti med podeželje in mesto. Manojlović, 33-letni informatik, verjame, da bo 19. oktobra prišlo tudi do prerazporeditve glasov. Tudi Arčon, ki je v prvem krogu dobil skoraj 45 odstotkov glasov (Manojlovič malo manj kot 16), ta teden ni miroval: občina je namreč med drugim kupila prostore za humanitarni center in objavila javni razpis za sofinanciranje investicij v gradnjo proizvodnih, obrtnih in objektov za izvajanje turistične ter razvojno raziskovalne dejavnosti. Oba županska kandidata sta se na volitve podala s podpisi volivk in volivcev: Lista Mateja Arčona je dobila šest mestnih svetnikov, Manojlovićeva Goriška.si pa štiri.
Izjemno zanimivo razmerje političnih sil je po prvem krogu volitev nastalo tudi v Ajdovščini. 32-letni Tadej Beočanin (SD) je sicer za skoraj pet odstotkov (30,45 odstotka) premagal dolgoletnega župana Marjana Poljšaka (Narodna stranka dela), toda slednji se je za prekaljenega stratega pokazal že pred štirimi leti, ko je v drugem krogu premagal protikandidata Borisa Ježa z močno podporo strank. A tudi če mu tokrat znova uspe, v občinskem svetu nikakor ne bo imel lahkega dela. Stranke SD, SDS in NSi, ki so bile v zadnjem mandatu v opoziciji, imajo namreč zdaj od 13 od 25 občinskih svetnikov, torej večino. (Katja Željan)
Ptuj: Zbiranje ptujskih političnih vojska
Na Ptuju so se zarisale politične meje med obema kandidatoma v drugem krogu: Miran Senčar (lista ZA Ptuj) je svojo politično koalicijo že predstavil, dosedanji trikratni župan Štefan Čelan pa jo bo v ponedeljek.
Vsebinske spopade volivci šele pričakujejo na javnih soočenjih ves prihodnji teden. Za zdaj je le nekaj dimnih bombic: da je na primer Čelan večinski lastnik Javnih služb, ki so v resnici in po registru stoodstotno last Mestne občine Ptuj; ali da nekdo kliče občane po telefonu s sporočilom, da naj ne volijo Čelana, če si želijo polovico nižje položnice.
Miran Senčar je Čelana v prvem krogu premagal za en sam samcat glas (3121 : 3120), kar je bilo veliko presenečenje - tudi za Čelana. Senčarju so popolno podporo izrekli SD, nekdanji ptujski župan Miroslav Luci mu je sporočil podporo sveta ptujske SDS. S tem pa bi za možno županovanje v občinskem svetu že imel večino: njegova lista je dobila 8 sedežev, SDS 4 in SD 3, torej že 15 glasov od skupaj 29. Svojega favorita še skrivata SMC in DeSUS (vsaka po dva občinska svetnika). Prva stranka se bo izjasnila v ponedeljek, druga pa še ne izda svoje podpore in ne dneva, kdaj jo bo odkrila.
Kot nam je povedal Štefan Čelan, bosta pa v njegovih vrstah stranki NSI in SLS (vsaka od njiju ima po enega svetnika v novem občinskem svetu), tam bosta tudi dve listi volivcev (vsaka s po enim svetnikom ali pa katera brez, ker jih je bilo na volitvah več). Od županskih kandidatov pa Čelan obljublja podporo Petra Pribožiča (NSi) in Darje Galun (SDS in SLS) - to slednje razdvaja glasove SDS. Miran Senčar je povedal, da je dobil tudi pisno podporo evropskega poslanca Lojzeta Peterleta, kar spet deli absolutno podporo SLS Čelanu. Zato se v tem trenutku zdi Čelanova politična moč kljub šestim sedežem njegove liste v občinskem svetu manjša od nasprotnikove. (Franc Milošič)
Murska Sobota: Jevšek dobiva vse več podpore
Pred drugim krogom v Murski Soboti se na videz ne dogaja skoraj nič. Le dosedanji župan Anton Štihec, ki je v prvem krogu kot kandidat SDS, NSi in skupine volivcev dobil 43,41 odstotkov glasov, je - najbrž ne naključno - v petek predstavil novo naložbo v energetsko sanacijo tukajšnjega zdravstvenega doma. Njegov izzivalec v drugem krogu, kandidat SD s podporo SMC Aleksander Jevšek (35,04 odstotka), pa vse od volilne nedelje ni veliko nastopal v javnosti. Je pa v teh dneh tudi uradno za drugi krog volitev dobil podporo treh strank, ki so v prvem krogu nastopale s svojimi kandidati: če bo izvoljen, bodo z njim v mestnem svetu sodelovale Desus, Združena levica in SLS, dogovarja pa se še z nekaterimi drugimi. Če bi Jevšek postal župan, bi tako imel glede na rezultate volitev mestnih svetnikov v svoji koaliciji šest svetnikov SMC, šest socialnih demokratov in po enega iz Desus, SLS in ZL, torej skupaj petnajst svetnikov v 26-članskem mestnem svetu. Za Antona Štihca, ki medtem ni pridobil nobene nove politične stranke, širjenje podpore Jevšku ni velika novica. »Jaz imam podporo občanov in ne iščem podpore strankarskih predsednikov,« nam je včeraj dejal zlovoljno in pozabil, da je za prvi krog tudi on poiskal podporo pri predsednikih SDS in NSi. (Jože Pojbič)
Jesenice: Nova politična razmerja sil
Na Jesenicah je prvi krog lokalnih volitev zaznamovala precej višja volilna udeležba kot pred štirimi leti in velike spremembe v občinskem svetu. V drugem krogu se bosta pomerila dosedanji župan Tomaž Tom Mencinger (SD) in neodvisni izzivalec dr. Ahmed Pašić.
Polovico od 28 svetniških mest sta s po sedmimi svetniki skupaj zasedli novi politični sili, stranka SMC in lista Za boljše Jesenice dr. Ahmeda Pašića. Doslej prevladujoča sila v občinskem svetu SD dosedanjega župana Mencingerja, ki je zadnja dva mandata zasedala po 11 svetniških mest, je izgubila dobršen del vpliva s samo petimi mesti, vpliv v občinskem svetu je SDS razpolovila, saj ima le še tri svetnike.
Ahmed Pašić je v zadnjem letu zelo zaznamoval življenje na Jesenicah, volivci so njegova prizadevanja nagradili tudi z višjo udeležbo na voliščih. Prejšnjo nedeljo se je volitev udeležilo osem tisoč volivcev, to je za dva tisoč več kot pred štirimi leti. Njihove glasove je pobral Pašić (2243 oziroma 28,5 odstotka), medtem ko je dosedanji župan Mencinger zbral 2683 glasov (34,1 odstotka). V primerjavi s prejšnjimi volitvami je Mencinger izgubil skoraj tisoč glasov.
Pašić upa na podporo županskega kandidata SMC Mihe Rebolja, ki se mu s 1844 glasovi (23,4 odstotka) ni uspelo prebiti v drugi krog. Rebolj odločitev napoveduje za prihodnji teden. (Blaž Račič)
Piran, Izola: Opravičilo, užaljenost
»Drugi krog je povsem nova tekma, štartamo z ničle. Na facebooku sem se opravičil oziroma pojasnil, zakaj sem reagiral tako čustveno. Zdaj nastopam povsem drugače,« je pojasnil povsem novo taktiko Sebastjan Jeretič (v prvem krogu 32,3 odstotka), ki še zmeraj upa na preobrat. Očitno je Jeretič spoznal, da se je v prvem krogu kampanje lotil povsem napačno in da bi bil z drugačnim nastopom lahko precej bližje branilcu piranskega županskega stola. Celo njegove trde izjave, da bo zamenjal uradniško strukturo v občinski upravi, je v drugem krogu precej omilil. Župan Peter Bossman (v prvem krogu 47,3 odstotka) se v drugem krogu spapada z nasprotnikom, ki je dodobra spremenil način, vendar mu Jeretič s tem daje prav. Sam Bossman pa se še naprej drži sloga, ki ga je ubral na začetku, češ da ni konflikten in da je učinkovit.
Nekoliko živahnejša je postala predvolilna tekma v Izoli, tam ima dosedanji župan Igor Kolenc (nastopa s podporo volivcev) z 48,4 odstotka večjo prednost pred Brankom Simonovičem (Desus, 14,4 odstotka v prvem krogu). Zapletlo se je, ker so v dneh po prvem krogu predstavniki občinske SMC (in stranke Oljka) javno izrazili podporo Kolencu. Sledil je užaljen protest Desusa pri Miru Cerarju, češ da bi moral SMC podpreti koalicijskega kandidata, torej Branka Simonoviča. To se je tudi zgodilo - Cerarjevi so napako kakor popravili. Zdaj je Simonovič obesil na svoje plakate izjavo o podpori ljubljanske centrale SMC. Toda oglasil bi se lahko tudi Igor Kolenc, saj je tudi on koalicijski kandidat, v prvem krogu ga je podprla SD, ki pa očitno ni tako glasna za svoje kandidate. Čeprav tak način podpore ne bo precej spremenil razmerja sil, pa kljub vsemu več pove o državni kot lokalni petelinski politiki. (Boris Šuligoj)
