Županski kandidati v Ljubljani o pobudah meščanov

Bralci sprašujejo, županski kandidati odgovarjajo.

Objavljeno
03. oktober 2014 12.19
jsu/motiv
Ni. Č., Delo.si
Ni. Č., Delo.si
Bralec Miha: Ali bi nadgradili portal »Pobude meščanov« v inštrument z rangiranjem in ocenjevanjem pobud po prioritetah? Bi za naslovljene pobude zagotovili tudi denarna sredstva v obliki proračunske postavke, denimo 500.000 evrov na leto? Danes se prevelikokrat odgovarja po principu ni v planu, je po projektu itn., in ne v smislu ambicije, da se problem tudi reši.

Damjan Damjanovič (skupina volivcev): Pobude meščanov in civilnih iniciativ bi z omogočanjem pretoka in strokovnega vrednotenja spremenili v dodatno torišče trajnostnega razvoja mesta. Za to bomo zagotovili tudi proračunska sredstva. Vzpostavili bomo enotno platformo za izmenjavo informacij in podporo smotrni porabi energij. S pomočjo pametnega upravljanja porabe preko inovativnih storitev bomo prebivalcem omogočiti prihranke in olajšali uvedbo pametnih zgradb in domov. Vlaganja v napredne tehnologije za take storitve v novi finančni perspektivi tudi najbolj izdatno sofinancira EU, tako bomo zagotovili številna nova delovna mesta. Tako z manj denarja lahko naredimo več, kajti ne gre samo za energijo, temveč za sinergijo.

Miha Jazbinšek (Zelena koalicija): Bom nadgradil portal in visoko rangirane in/ali lahko izvedljive pobude promptno vgrajeval v plane, projekte in proračun.

Nataša Sukič (Združena levica): Da. Osnova našega programa je demokratizacija upravljanja MOL, torej uveljavitev neposredne demokracije in participativnega proračuna, kar pomeni vključevanje občank in občanov pri oblikovanju projektov po četrtnih skupnostih. Naš cilj je postopoma četrtnim skupnostim zagotoviti 20 odstotkov proračuna MOL na letni ravni. V ta namen bomo ustrezno nadgradili tudi e-platformo z možnostmi rangiranja in ocenjevanja pobud po prioritetah ter možnost spremljanja izvedbe iz pobud izhajajočih projektov. Razmišljamo o nadgraditvi e-platforme na način, ki bo vse to omogočal, in ki bo omogočal izvajanje tudi e-demokracije v celoti (vključno z e-volitvami, e-referendumi itn.). Prav tako si bomo v ta namen prizadevali razširiti brezplačen dostop do interneta (vsaj pol ure na dan) za območje celotne občine Ljubljana.

Do sprejetja participatornega proračuna se zavezujemo, da bomo svetnice in svetniki Združene levice po najboljših močeh vključevali pobude posameznikov in posameznic ter četrtnih skupnosti pri izpolnjevanju njihovih predlogov.

Gregor Škerl (Krščanski socialisti Slovenije): Če bi bil posluh za voljo meščanov, bi se to kar opisujete že zgodilo. Pod prvo točko mojega programa Uvedba demokratičnosti in popolne transparentnosti poslovanja MOL lahko najdete alinejo participatorni proračun. To pomeni, da bi lahko meščanke in meščani sodelovali tako pri odločanju o prioritetah projektov kot tudi pri finančnem odločanju o projektih. Seveda bi bilo to potrebno podpreti tudi z informacijskim sistemom. Kot pa sem že opisal je tudi sistem e-volitev, ki bi to podpiral ena od točk mojega programa. Omenjene storitve pa so tudi ključne za umestitev neposredne demokracije, ki je ravno tako v mojem programu

Zmago Jelinčič (SNS): Portal pobude meščanov je potrebno nadgraditi, ne vem pa zakaj je za spremljanje in izvajanje pobud potrebno imeti posebno proračunsko postavko. Na Mestnem svetu je pač pametne projekte potrebno vključiti v proračun, ne pa si izmišljati novih in novih postavk.

Boris Žulj (Solidarnost): Pobude meščanov preko spleta so sicer všečna poteza, a dejansko omogočajo veliko netransparentnost pri poslovanju, dogovarjanje na podlagi parcialnih interesov in aroganco posameznikov v mestni upravi. Nad tako organizirano komunikacijo z javnostjo ni mogoče imeti nobenega pregleda: ne vemo, koliko pobud je upoštevanih, ne vemo, kolikšno podporo v lokalnem okolju dosegajo in ne omogočajo nobene javne debate o problemih, saj se vse zgodi le na relaciji posameznik - uprava (ali celo župan).

Prizadevali si bomo za transparentnejše delovanje in dosledno aktivno vključevanje lokalnega prebivalstva v odločanje od najzgodnejših faz do izvedbe. Reševanje pobud meščanov je tako smiselno povezati tudi s participatornim proračunom, ki je prva točka našega programa. Po oceni je 20 odstotkov proračuna delež, ki ga je smiselno usmeriti v ta inštrument. Za MOL to predstavlja ne 500.000 evrov ampak 60.000.000 evrov letno! Gre za delež investicijskih sredstev proračuna, o katerih bi odločali meščanke in meščani, na kakšen način in za katere projekte naj se porabi.

Irena Kuntarič Hribar (SD): Ne strinjam se, da meščanke in meščani Ljubljane dobijo odgovor v smislu »je v reševanju«. Aplikacijo je potrebno nadgraditi in razmisliti, da se v odgovore vključi tudi Četrtne skupnosti in njihove svetovalce. Vsekakor pa se bom po najboljših močeh potrudila, da se bodo pobude sproti reševale in da bodo prebivalci Mestne občine Ljubljana na konkretno pobudo dobili tudi bolj konkreten odgovor.

Aleš Avbreht (SMC): Participativni proračun , ki ga zagovarjam, predvideva večjo samoupravo in s tem tudi večje upoštevanje oz. participacijo četrtnih skupnosti pri razrezu proračunskih sredstev. Mislim tudi, da je vse pobude potrebno rangirati in jih ustrezno upoštevati.

Zoran Janković (Lista Zorana Jankovića): V Mestni občini Ljubljana aktivno komuniciramo s prebivalkami in prebivalci, seznanjamo se z idejami, pobudami, pripombami in predlogi. Skupaj iščemo rešitve za konkretne probleme in jih za mnoge tudi uspešno najdemo. V mestni upravi uspešno deluje Služba za lokalno samoupravo, z občani aktivno komuniciramo preko delovanja četrtnih skupnosti, interaktivnega spletnega servisa »Pobude občanov« in sam osebno tudi na dnevih odprtih vrat, ko vsak prvi torek v mesecu (in zaradi velikega zanimanja pogosto tudi v sredo) popoldneve preživim v družbi mnogih Ljubljančank in Ljubljančanov, ki me obiščejo - v osmih letih sem na 140 dnevih odprtih vrat sprejel več kot 14.000 občank in občanov, ob tem pa se odzval tudi na več kot 30.000 različnih drugih pobud, težav in predlogov.

***

Na vprašanje niso odgovarjali: Marija Horvat (Desus), Jožef Jarh (Stranka enakopravnih dežel), Martina Valenčič (Naprej Slovenija).