Županski kandidati v Ljubljani o pomanjkljivi infrastrukturi

Bralci sprašujejo, županski kandidati odgovarjajo.

Objavljeno
03. oktober 2014 15.51
tre*plin
Ni. Č., Delo.si
Ni. Č., Delo.si
Bralka Vesna: Kdaj si lahko Šmartno pod Šmarno goro obeta zemeljski plin in kdaj se bo za to uredilo cesto? Menda je gradbeno dovoljenje izdano že od 2009, dogaja pa se nič.

Damjan Damjanovič (skupina volivcev): Skupaj s strokovnim timom bomo pregledali vse že zastavljene projekte po prostorski, tehnični in finančni plati, ter še posebej tiste po krivici zastale ponovno zagnali. Ves čas ponavljam, da se Ljublčjana mora razvijati , ne le v centru temveč tudi na robu, zares celovito. Zato bom, hvala za opozorilo, na ta projekt še posebej pozoren in bo, če bom izvoljen in bo zadoščal kriterijem, dobil prvo prioriteto.

Miha Jazbinšek (Zelena koalicija): Ko bo sprejet prvi participativni proračun.

Nataša Sukič (Združena levica): Šmartno, del Tacna, Gameljne in preostalo obrobje Ljubljane se srečuje z enakimi težavami pomanjkljive infrastrukture (tako plina kot kanalizacije) in neurejenih cest, ki so brez enega ali celo obeh pločnikov, kaj šele, da bi imele kolesarske steze. Poskrbeli bomo, da bo vsak del Ljubljane dobil delež proračuna (v sklopu mehanizma participativnega proračuna), ki bo občanom in občankam omogočal hitro urejanje akutnih problemov in dolgoročno načrtovanje boljše ureditve. Pričakujemo, da nas bodo prebivalci in prebivalke s problemi tega dela Ljubljane bolje seznanilii na srečanju Združene levice v prostorih četrtne skupnosti Tacen ta petek ob 18. uri.

Gregor Škerl (Krščanski socialisti Slovenije): Vemo, da so projekti zelo odvisni od finančnega stanja mestne občine
in vemo, da to stanje ni dobro. To pa vsekakor ni izgovor, da se vsa infrastruktura ne bi omogočila vsem meščankam in meščanom po celi mestni občini. Zagovarjam, da bi bilo potrebno tako plin, kot tudi kanalizacijo, širokopasovni internet in nenazadnje pitno vodo pripeljati do vsake hiše oz omogočiti vsakomur priklop na javna omrežja v čim krajšem času. Konec koncev vsi davkoplačevalci prispevamo v blagajno za infrastrukturo mesta, do katere smo vsi enako upravičeni, nismo pa enakovredno udeleženi.

Zmago Jelinčič (SNS): Verjetno je gradbeno dovoljenje že poteklo, je pa zaenkrat dosti več bolj potrebnih investicij kot omenjena.

Boris Žulj (Solidarnost): Ravno taki primeri so razlog, da želimo del odločanja o mestu vrniti v roke meščank in meščanov, okrepiti četrtne skupnosti, vzpostaviti lokalne pisarne mestne uprave, da bodo tudi na terenu spoznale konkretne težave posameznih delov Ljubljane. V Solidarnosti menimo, da je javna uprava v službi občanov, da jim pomaga ter svetuje pri uveljavljanju svojih pravic in potreb. Sodelovanje meščank in meščanov ter mestne uprave na ravni četrtnih skupnosti bi take lokalne primere, ki jih je v Ljubljani veliko, reševalo učinkovito in ciljno.

Irena Kuntarič Hribar (SD): Nedopustno je, da nekateri deli glavnega mesta še vedno nimajo tekoče pitne vode. To bi bil moj prioritetni projekt. V nadaljevanju pa je treba proučiti vse projekte v MOL - nekateri so namreč starejši od leta 2009.

Aleš Avbreht (SMC): Take stvari kot so osnovna in sekundarna infrastruktura bom reševal prioritetno. Vložil bom vso energijo, da v svojem mandatu izboljšave pri cestah, vodi, kanalizaciji in plinu tudi dosežem.

Zoran Janković (Lista zorana Jankovića): Gradnja plinovodnega omrežja na območju Šmartna po Šmarno goro je vezana na rekonstrukcijo Ceste vstaje in Ceste Šmartno. Lastnik ceste je RS, upravljavec DRSC, ki to rekonstrukcijo pripravlja že od leta 2004, ko je bila izdelana novelacija Lokacijske dokumentacije, izdelan usklajen zbirnik komunalnih vodov (med njimi tudi plinovod), vendar DRSC do sedaj ni uspel pripraviti projektne dokumentacije za rekonstrukcijo cestišč. Prav tako ni nobenih indicev, da bi se na DRSC-ju oz. DRI-ju pripravljalo karkoli za realizacijo te rekonstrukcije.

Za plinifikacijo Šmartna mora Energetika Ljubljana zgraditi plinovod od Tacenskega mostu po Cesti Vstaje do Šmartna, da lahko začne z gradnjo distribucijskega omrežja po Šmartnu in priključevanje stavb. Za gradnjo po Cesti Šmartno ima Energetika tudi že pridobljeno gradbeno dovoljenje in je gradnjo v križišču že izvedla, sedaj pa čaka na rekonstrukcijo ceste, ki je prav tako v lasti RS in z njo upravlja DRSC. Dokler se ne bo pričelo z rekonstrukcijo ceste, Energetika žal nima ne pogojev ne dovoljenja za samostojno gradnjo plinovoda.