Tiskane izdaje
Bralka Vesna: Kakšna glasba uličnih umetnikov bi bila po vašem mnenju najbolj sprejemljiva za dobro počutje tujcev in domačinov v središču mesta?
Damjan Damjanovič (skupina volivcev): Po zgledu Dunaja, kjer celo igrajo pianisti, violinisti in ostali z Akademije in ostale primerne zasedbe okolju.
Miha Jazbinšek (Zelena koalicija): Raznovrstna, a ne vsakršna. Prilagam enega svojih zadnjih uličnih nastopov. (Čas počitnic, Pihalni orkester Litostroj, solist Miha Jazbinšek, Ciklus Promenadnih koncertov ljubljanskih godb.)
Nataša Sukič (Združena levica): V Združeni levici se zavzemamo za večjo vpetost občank in občanov v soodločanje in njegovo soupravljanje, kar pove tudi naš slogan Pravica do mesta. Kadar vrtim glasbo v klubu, odločam o teh stvareh sama, ne bi pa svojega glasbenega okusa ali presoje o kakvosti vsiljevala vsem občankam in občanom na prireditvah, ki bi na koncu moje glasbene preference morali tudi plačati. Zato moramo tovrstne odločitve sprejemati skupaj, pa tudi v sodelovanju s pristojni službami, ki so zadolžene za urejanje prireditev v mestu. Vsekakor pa osebno podpiram urbano glasbo (različnih žanrov in za vse generacije), vendar je, kot rečeno, kulturno podobo mesta potrebno prilagoditi potrebam prebivalk in prebivalcev mesta ter zaupati strokovnim službam.
Gregor Škerl (Krščanski socialisti Slovenija): Glasba je zdravilo. Vendar, le, če je ta glasba prijetna in kakovostna. V središču mesta je veliko tuje glasbe, velikokrat preveč. Premalo se podpira domače glasbenike in premalo možnosti za predstavitev se daje ravno domači, slovenski kulturi. Turisti lahko dobijo dober vpogled v slovensko glasbo tako, da bi na ulicah igrali domači izvajalci. Zelo podpiram in so mi všeč slovenski umetniki, ki igrajo vsak vikend na Šuštarskem mostu. Seveda pa bi bilo potrebno nekam umestiti tudi poulične nastopače, ki so svojevrstno zanimivi.
Zmago Jelinčič (SNS): Zagotovo slovenska glasba, tako narodna kot zabavna in pa klasična glasba. Ciganski ansambli in orkestri pač ne sodijo v mesto, pa čeprav se ob njihovi glasbi marsikdo počuti kar domače.
Boris Žulj (Solidarnost): O okusih ponavadi ne gre razpravljati. A kar se tiče glasbe bi se zavzemal za tisto, ki jo imajo prebivalci Ljubljane za svojo, ki živi tukaj in je domača nam. Ne glede na zvrst in poreklo. Tako bi tudi tujcem najbolje predstavili duh našega mesta in države. Pri tem pa ne bi nikakor zanemarjal multikulturnega značaja Ljubljane.
Irena Kuntarič Hribar (SD): Pred časom sem na spletu prebrala, da »bi Mozart v Jankovićevi Ljubljani naredil samomor«. Če ta zapis utemeljim, sama menim, da v Ljubljano ne sodijo glasni »ulični orkestri«, kateri nam vsak dan znova vsiljujejo glasbo, ki v naš kulturni prostor ne sodi. Strinjam pa se z uličnimi instrumentalisti (po večini tujci), ki nam s svojo glasbo, nadarjenostjo in izvirnostjo prinesejo melodijo v vsakodnevno sivino prestolnice.
Aleš Avbreht (SMC): Mislim, da Ljubljana postaja mesto glasbenih surogatov. Vse preveč je koncertov »posnemovalcev« uveljavljenih glasbenikov in vse manj pravih nastopov. Kar se uličnih glasbenikov tiče zagovarjam čim večjo pestrost in seveda izvirnost s poudarkom, da se obiskovalcem mesta predstavi tudi naša lokalna glasba, scenski in drugi nastopi, kajti s tem bomo Ljubljano in njeno kulturo približali vsem njenim obiskovalcem. Ljubljana mora biti tudi ljubljanska.
Zoran Janković (Lista Zorana Jankovića): Dogodke na javnih površinah, ki dodatno bogatijo turistično ponudbo glavnega mesta, vzpodbujamo. Zato vsako leto z javnim razpisom razdelimo znatna sredstva za sofinanciranje turističnih prireditev na javnih površinah. Prav tako ne nasprotujemo kakovostnim spontanim uličnim nastopom glasbenikov, hkrati pa menimo, da je arhitektura mesta tista, ki narekuje zvrst (in kakovost) uličnih nastopov. V historičnem delu mestnega jedra se je v zadnjih letih povečalo število izvajalcev, ki z vsakodnevnimi celodnevnimi nastopi na istih mestih postavljajo pod vprašaj spontanost svojega uličnega nastopanja, saj med drugim pri svojih nastopih uporabljajo tudi zelo glasne inštrumente in ozvočenja.
***
Na vprašanja niso odgovorili Marija Horvat (Desus), Jožef Jarh (Stranka enakopravnih dežel), Martina Valenčič (Naprej Slovenija).
