NS Mercatorja –
korak bliže k prodaji?
Današnja seja nadzornega sveta Mercatorja bo ena od pomembnih prelomnic v tokratni prodaji večinskega deleža družbe. Uprava družbe bo namreč nadzornikom predstavila in ponudila v potrditev besedilo dogovora o ureditvi razmerij med Mercatorjem in zainteresiranim konzorcijem kupcev ter Mercatorjem in konzorcijem prodajalcev. Sklenitev dogovorov je postavila kot pogoj za to, da bo sodelovala v nadaljnjih postopkih ekskluzivnih pogajanj s hrvaškim Agrokorjem in finančnimi vlagatelji EBRD, IFC in skladom One Equity Partners skupine JP Morgan.
Uprava je v dogovore vključila varovalke za zaščito interesov družbe, ki zadevajo delovna mesta in pravice zaposlenih, finančno trdnost družbe, določila o varovanju zaupnosti ter pravna zagotovila za primer škode, ki bi nastala, če kljub sklenitvi pogodbe na koncu prodaje ne bi izpeljali. V dogovoru s konzorcijem prodajalcev pa se poskušajo izogniti tveganjem v zvezi z refinanciranjem finančnih obveznosti po izstopu iz lastništva Mercatorja.
Uradnih napovedi o najverjetnejšem razpletu sestanka tudi tokrat ni, neuradni viri pa govorijo o umirjanju tonov, čedalje opaznejši tvornosti obeh strani in pripravljenosti za to, da se postopek prodaje končno izpelje. Ne nazadnje je nadzorni svet večinsko sestavljen iz predstavnikov lastnikov Mercatorja; prav ti pa so se odločili za ekskluzivna pogajanja z najboljšim ponudnikom, Agrokorjem, in se jim s prodajo mudi. Malo teže bo prepričati predstavnike zaposlenih in (na posebni seji nato še) svet delavcev družbe, ki imajo pred očmi najprej usodo družbe in svojih delovnih mest. Tudi Agrokor se zato pripravlja, da jim bo pojasnil svoje prevzemne in poprevzemne načrte.
Železničarski kadrovski vrtiljak
Nadzorniki Slovenskih železnic bodo danes odločali o dveh članih uprave novoregistriranega Holdinga SŽ, ki jim jih bo v potrditev predlagal že izbrani generalni direktor Igor Blejec, čigar mandat bo začel teči hkrati z mandati vseh članov poslovodstva, v katerem je že tudi delavski direktor Albert Pavlič. Po sprejemu nove zakonodaje se je začelo tudi formalno preoblikovanje sistema SŽ; reorganizacija je bila registrirana 1. septembra, prejšnji nadzorniki pa so po dvomesečnem kadrovskem postopku že nekaj dni prej za generalnega direktorja izbrali Ervina Pfaiferja. Postopek se je nato zapletel, tako da je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb ob predvidenem krčenju nadzornega sveta vanj imenovala tri nove člane, od prejšnje sestave pa je v njem poleg dveh predstavnikov zaposlenih ostal le Bojan Brank, ki je postal novi predsednik NS SŽ. AUKN Pfaiferja iz formalnih razlogov ni podprl, v novem postopku pa je bil uspešen Igor Blejec, ki zdaj v skladu s svojo mandatarsko funkcijo sestavlja novo poslovodstvo holdinga, medtem ko bo kadrovski postopek v jedrnih družbah (Tovorni promet, Potniški promet in Infrastruktura) in novi hčerinski družbi Vleka in tehnika SŽ – Vit, v katero so vključene dosedanje Centralne delavnice (CD), Vleka vlakov (VV) in Tehnično vagonska dejavnost (TVD), še treba izpeljati.
Na knjige v Konzorcij
Ljubitelji knjig, ki jim je Nemčija predaleč, bodo prišli na svoj račun od ponedeljka do sobote, če jim ni tudi Ljubljana predaleč. V knjigarni Konzorcij bodo namreč pripravili knjižno razstavo Frankfurt po Frankfurtu (na fotografiji je lanska razstava), nekakšen pregled največjega in najstarejšega svetovnega knjižnega sejma, ki je oktobra potekal v – jasno – Frankfurtu. Tudi ljubljanska prireditev ima že kar dolgo tradicijo, saj so jo prvič pripravili pred četrt stoletja. Obiskovalci bodo lahko brskali med skoraj 10.000 knjigami, med njimi bodo tudi dobitnice najpomembnejših nagrad na področju knjig, med katere spadajo Nobelova, Bookerjeva in Pulitzerjeva nagrada. Država gostja Frankfurta po Frankfurtu bo letos Hrvaška, zanimivo pa bo tudi izvedeti, kateri slovenski avtorji so letos izdali kakšno knjigo v tujini, kar je med Panonsko nižino in sinjim Jadranom seveda jako prestižna zadeva.
Zbor v Portorožu
Poslovni časnik Finance v Portorožu vsako leto pripravlja poslovno konferenco; letošnja, ki bo v četrtek in petek, bo 13. po vrsti. Osrednje vprašanje, s katerim se bodo ukvarjali udeleženci, je predstavil predsednik programskega sveta, sicer profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Janez Prašnikar: »S hiperglobalizacijo v zadnjih desetletjih je vse močnejša dilema, ali postavitev globalnih regulativnih okvirov in globalnega vladanja ali povratek nacionalne države in protekcionističnega ukrepanja. Medtem ko je za vzpostavitev prvega malo upanja, je drugo, vsaj za majhne države, kot je Slovenija, lahko usodno.« Verjetno bosta najbolj zanimiva dogodka predavanje znanega britanskega finančnega novinarja, pomočnika urednika Financial Timesa in glavnega dopisnika za Nemčijo Quentina Peela o prihodnosti rasti ter okrogla miza Ali znamo voditi naše gospodarstvo, na kateri bodo sodelovali letos menda najbogatejši Slovenec, predsednik uprave zagorskega Studia Moderna Sandi Češko (na fotografiji), predsednik uprave Mercatorja, največjega slovenskega podjetja, Žiga Debeljak, dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor in predsednik uprave Generali Zavarovalnice Gregor Pilgram. Ker takšni dogodki za domnevno poslovno elito seveda niso poceni, bo udeležence samo to, da se pokažejo, olajšalo za dobrih 800 evrov.