Tiskane izdaje
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker bo Slovenijo obiskal le nekaj ur po predstavitvi bele knjige o reformi Unije. K nam prihaja v kontekstu evropskih pogovorov pred rimskim vrhom EU. »Juncker je zdaj dal na mizo le predloge, različne scenarije in prepustil državam članicam, da o njih razpravljajo naprej. Očitno je ambicija z lanskega bratislavskega vrha, da bi Unija poskušala priti z novo vizijo že na bližnjem rimskem vrhu, preprosto propadla.
Resna diskusija o EU se pomika v obdobje po letošnjih pomembnih evropskih volitvah,« je za Delo povedal Mojmir Mrak, ki prave, vsebinske odločitve o prihodnosti Evrope, morda tudi več hitrosti, pričakuje po volitvah, torej konec leta. Dodaja, da se Sloveniji sicer jutri do teh vprašanj še ne bo treba opredeliti, »problematično pa je, da slovenski politični vrh (predsednik države, vlada) glede prihodnjega pozicioniranja Slovenije v Uniji nima vizije oziroma ima zelo nejasno oziroma različno stališče.«
Bo komisija podprla arbitražno mnenje?
Visoki obisk bo priložnost za evidenco pomembnih bilateralnih tem med Slovenijo in evropsko komisijo; med njimi je za slovensko politiko gotovo zelo pomembna arbitraža o meji s Hrvaško in kaj bo z njeno implementacijo, potem ko bo letos podana arbitražna odločitev, še pove Mrak. »Navsezadnje je komisija sponzorirala arbitražo, zato upam in računam, da jo bo tudi v prihodnje podpirala. Tako, da bo stopila za arbitražno mnenje, kakršnokoli že bo, in da bo pomemben instrument pri njeni realizaciji.«
Ob obisku predsednika komisije bo pričakovano govor tudi o po njem poimenovanem Junckerjevem naložbenem načrtu za Evropo, tako imenovanem Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI), ki ga Slovenija za zdaj ne izkorišča predvsem zaradi naših preslabo pripravljenih projektov, ki bi jih financirali s pomočjo evropskih jamstev.
Kar zadeva makroekonomske kazalnike, je evropska komisija Slovenijo že lani uvrstila med države, ki nimajo težav s presežnim primanjkljajem; pred kratkim nas je sicer pohvalila za napredek na nekaterih področjih in izboljšala oceno gospodarske rasti na tri odstotke na leto, hkrati pa so nas spet pozvali k strukturnim reformam in nas tudi okrcali zaradi višjega strukturnega primanjkljaja, ki je posledica našega zavlačevanja pri reformah – približno tako retoriko lahko pričakujemo tudi med Junckerjevim obiskom.
O državnih pomočeh
Junckerjeva komisija določa in nadzira tudi politiko državnih pomoči, kjer Slovenijo letos čakajo pomembne odločitve, kar zadeva prodajo NLB in sedanje državno reševanje Cimosa. Ob sanaciji bank konec leta 2013 smo se sicer zavezali k privatizaciji največje banke do konca tega leta.
»A razmere v bančnem sektorju so se v tem času precej spremenile, prav tako povpraševanje po bankah, treba je videti, ali bi morda postavljeni rok lahko preložili,« pravi Mrak, ki meni, da si »verjetno ne moremo privoščiti prodaje še ene banke na način, kot je bila prodana NKBM.«
Kar zadeva sistem državnih pomoči, sogovornik meni, da »je bila Unija v času krize bolj papeška od papeža, še posebno pri majhnih državah. Pri državnih pomočeh je veliko pogajanj in pri bankah smo se takrat [leta 2013] pogajali brez vsake pogajalske pozicije. Bili smo popolnoma nebogljeni in smo sprejeli pogoje, ki jih v kakšni drugačni situaciji ne bi.«
Ker so tudi državne pomoči stvar pogajanj, Mraka skrbi, da smo še zdaj v evropskih zadevah pogosto profesionalno relativno šibki, ker na ravni države po ukinitvi službe vlade za evropske zadeve nimamo več neke resne vsebinske koordinacije evropskih tem in politik. »Na to smo lani že opozarjali tudi premiera, a ne vidim, da bi se kaj dosti spremenilo. Vsak minister dela po svoje, brez neke koordinacije. To je zelo slabo, da ne rečem neodgovorno v razmerah, ko so na mizi brexit, pogovori o prihodnosti Unije, večletna finančna perspektiva.«
NLB bo ena najpomembnejših tem
»V Bruslju iste stvari vidiš z drugačne perspektive: NLB bo z vidika evropske komisije ena glavnih tem in zelo pomembno bo, kako se bomo postavili. Vedeti moramo, kaj sploh želimo, uradno sicer hočemo prodati NLB, čeprav to ni vedno videti povsem jasno. Če pa kot država vemo, kaj hočemo, se je sicer mogoče vse dogovoriti in doseči,« pravi Draško Veselinovič, ki v Bruslju vodi Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje.
Mož, ki je nekoč kratek čas vodil tudi NLB – te dni pa je v evropski komisiji utiral poti slovenskim pridelovalcem terana do evropskega komisarja Hogana – še opozarja, da moramo v prestolnici Unije angažirati tako uradne kot vzporedne kanale. »To počnejo vsi, takih združenj kot smo mi, je v Bruslju 7000.« Kar zadeva zgodbo o teranu, ki bo ob Junckerjevem obisku verjetno v ospredju zanimanja javnosti, je Veselinovič prepričan, da »še zdaleč ni končana. Hrvati so za zdaj, rečeno po nogometno, dobili prvi polčas.«
O državnem reševanju Cimosa pa Veselinovič pripominja, da je to eno od velikih podjetij, kakršnih nimamo veliko. »Tu bi se morali odločno postaviti pri komisiji: druge države so uspešne, ko se je treba zmeniti kaj takega. Komisija zdaj ne deluje več tako tehnično kot v mandatu Joséja Manuela Barrosa, ampak se odzove tudi politično; ne upošteva le strogo merila in predpise, ampak naredi tudi uslugo ali pogleda skozi prste državi, ker je pač pomembna članica Unije,« še pravi naš lobist v Bruslju.
