Tiskane izdaje
Ljubljana – »Otroci si želimo, da bi lahko soustvarjali svet, v katerem bomo živeli kot odrasli.« To je misel Arje Ele Hvala, ambasadorke Unicefa, ki ji je predsednik Borut Pahor za en dan prepustil svoje mesto. Položaj otrok v Sloveniji se po več kazalnikih izboljšuje, precej pa je še prostora za izboljšave.
Tako kot je Arja Ela Hvala včeraj »vladala« v predsedniški palači, tako so njeni vrstniki prevzeli še mesta predsednikov vlade in državnega zbora, ministric za izobraževanje ter za delo, družino in socialne zadeve, v 12 občinah so postali župani, svoje mesto jim je prepustila tudi direktorica Slovenskega etnografskega muzeja.
Tudi v nekaj podjetjih so jim odprli vrata, zavzeli so tudi družbena omrežja Unicefovih podpornikov – košarkarja Boštjana Nachbarja in pisatelja Boštjana Gorenca - Pižame. Pobudi, da otroci prevzamejo vodenje za en dan, so se pridružile tudi nekatere šole.
»Priložnost, da otroci prevzamejo vodilne vloge ob svetovnem dnevu, je pomemben mejnik na poti rednega vključevanja otrok pri sprejemanju odločitev in ima velik pomen pri ozaveščanju odraslih o potencialu otrok,« je prepričan Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija, ki je svoje mesto včeraj prav tako odstopil mlajšim.
Sedemdeset odstotkov zadovoljnih z življenjem
Ob svetovnem dnevu otrok so v Unicefu Slovenija predstavili tudi raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji, ki so jo pripravili v sodelovanju z Mediano. Vanjo je bilo vključenih 800 osnovnošolcev, starih od sedem do 15 let. Malo manj kot 70 odstotkov jih je zadovoljnih s svojim življenjem, skoraj štiri odstotke pa jih pravi, da njihovo življenje ni takšno, kot bi si želeli.
Več kot 78 odstotkov jih je najbolj zadovoljnih, da imajo družino, ki jih ima rada in jih podpira; skoraj polovica pa, da so zdravi in imajo prijatelje. Le desetini so pomembne materialne dobrine.
Večina vprašanih ima občasno ali pogosto skrbi in strahove – najbolj jih skrbi smrt bližnjih, strah jih je vojne in terorizma, pa tudi šolskih obveznosti.
Dve tretjini otrok sta glede svoje prihodnosti optimistični. Skrb vzbujajoč je podatek, da se zdi šolanje pomembno komaj 17 odstotkom vprašanih; skoraj četrtina jih rada hodi v šolo, več kot tri četrtine pa ne z največjim veseljem. Le malo manjši delež, 70 odstotkov, je izrazilo mnenje, da šola ni preveč zanimiva.
Še vedno jih je 46.000
Tudi nevladne organizacije, ki skrbijo za koristi najmlajših članov naše družbe, priznavajo napredek pri zmanjševanju revščine otrok, ki je po podatkih statističnega urada padla s 14,2 odstotka leta 2015 na 11,9 leta 2016. A ta delež še vedno predstavlja 46.000 otrok, ki živijo pod stopnjo tveganja revščine. V Unicefu ob tem opozarjajo, da se je Slovenija v okviru mednarodnega načrta trajnostnega razvoja zavezala, da bo do leta 2030 za polovico zmanjšala delež revnih, zato je po njihovem mnenju pomembno, da se politike v tej smeri okrepijo.
V Zvezi prijateljev mladine Slovenije opozarjajo še na nekatere druge probleme. V zdravstvu še vedno opažajo nepopolno mrežo pediatrov in drugih specialistov, ministrstvo za izobraževanje pa so ponovno pozvali, naj ne spreminjajo sedanjega sistema vodenja otrok na sistematske zdravstvene preglede.
Slovenska filantropija in vrsta drugih, tudi mednarodnih organizacij pa je na ministrstvo za notranje zadeve naslovila poziv za odpravo omejitve gibanja migrantskih otrok, tako tistih, ki pridejo brez spremstva odraslih, kot tistih, ki pridejo z družino.
