40 smetarjev, pet ur in 380 kilogramov smeti

»Leta 1973 sem bil na Triglavu, smeti na vrhu pa za kakšne tri Aljaževe stolpe,« nam je v toplem zavetju koče na Kredarici pripovedoval Tone Fornezzi – Tof. Grda podoba 2864 metrov visokega simbola Slovencev ga je spodbudila, da vzame »vrečke v svoje roke«. Legendarni novinar je v takratni Anteni objavil razpis, da išče smetarje za Triglav – prijavilo se je 700 ljudi, izbral jih je 100.

100 somišljenikov, ki so z vrha očaka skupaj z gorskimi reševalci in alpinisti na ramenih odnesli nesnago. Naj poudarim še enkrat - na ramenih. Zametek akcije Očistimo gore je bil rojen.

Če je Tone Fornezzi smeti v dolino odnašal z lastnimi rokami, je v sredo popoldne kot dobrodošla pomoč na s soncem obsijani Kredarici pristal helikopter Slovenske vojske. Okrog 40 ljudi, prostovoljcev, članov Planinske zveze Slovenije, PD Ljubljana Matica, PD Mercator, PD Triglav, Gorske reševalne službe in Triglavskega narodnega parka, je na pobudo Zavarovalnice Triglav namreč pljunilo v roke in na 2500 metrih nadmorske višine, meter višje ali nižje, pobiralo smeti.

Tudi sneg, ki je v nedeljo, natanko na 240. obletnico prvega zabeleženega vzpona na Triglav, pobelil Kredarico, organizatorjev ni ustavil. Odločeni so bili, da ledenik, greben Malega Triglava, Snežno konto in okolico Triglavskega doma očistijo nepotrebne navlake.



Navzoči smo imeli kaj videti: vrečke so se hitro polnile s številnimi pločevinkami iz časa nekdanje skupne države, prostovoljni smetarji so na kup nosili kose železja, ostanke letala, ki je leta 1986 strmoglavilo na pobočju Malega Triglava, pa smerokaz, novoletno girlando in precej drobne steklovine.

Ostanki rakete – za hrupen vstop v novo leto

»Poglejte, kaj sem našel,« je Jože Gostiša v senci blizu kapelice pokazal na ostanke rakete, ki jo je na neko silvestrsko noč v nebo (po nepotrebnem) spustil hrupa željan planinec. »Že 40 let pobiram smeti, da bi bile gore bolj čiste. Včasih sem s stolpa v dolino nesel po štiri vreče nesnage, celo igle smo našli na vrhu,« je z grenkim priokusom povedal 67-letni gospod, smetar iz omenjene Tofove ekipe.

A poudaril tudi, da se stvari popravljajo. Počasi in zanesljivo. Veliko več se dela na osveščanju, planinci si poleg dih jemajočega razgleda na vrhu vendarle želijo užiti resnično lepoto gora, ne pa vonjati ostankov piva in hoditi po plastičnih vrečkah.

In res je tudi Jani Bele, član Gorske reševalne službe, ki se je s še enim alpinistom odpravil pod triglavski greben in del Kugyjeve police nad severno steno očaka, dejal, da so kljub dokaj velikemu območju našli le nekaj zarjavelih konzerv iz časov, »ko je bila navada, da si na vrhu pojedel mesni doručak, konzervo pa nato mirno vrgel čez steno«.

Obetavno nasledstvo

Skrbi, da za izkušenimi »mački« ne bo nikogar, ki bi skrbel za čistočo gora, ni. Dokaz je 23-letni simpatični kuštravi Jure Pečak. V sredo je bil na čelu enajstčlanske skupine, ki je čistila okolico Triglavskega doma na Kredarici. »Največ je stekla in kosov starega železa. Našli smo tudi naboj in pločevinke,« je odgovoril na vprašanje, kaj so odkrili. Zanikal je, da bi bili zgolj starejši tisti, ki bi skrbeli za to, da gore ostanejo čiste.

»Morda je težava v tem, kako s starejšimi vzpostaviti to začetno povezavo, skupno sodelovanje. Nam je uspelo. V skupini je okrog 30 mladih planincev, ki se radi odzovemo povabilu na čistilne akcije. Prav se mi zdi, da so čisti tako gore kot okolica, saj bomo le tako imeli ob obisku očakov prijetno izkušnjo,« je nasmejano povedal član PD Matica Ljubljana.



Če se tudi po zaslugi akcij, kot je Očistimo gore, popravlja stanje v samih gorah, ostaja čistoča še vedno problem v kočah oziroma njihovi neposredni okolici. »Ljudje puščajo nesnago povsod. Po sobah, v kopalnici. Potem pa se pritožujejo, zakaj je stranišče umazano. Takšno je zaradi (ne)kulture obiskovalcev, ne pa zaradi našega osebja. Čeprav smo povsod postavili smetnjake, je nekaterim pločevinko težko vreči vanje, raje jo vržejo na tla,« je bil oster oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici Herman Uranič.

V naš najvišje ležeči planinski dom se zgrinjajo trume pohodnikov, v letošnji sezoni bodo našteli okrog 8000 nočitev, ogromno je tudi dnevnih obiskovalcev, domačih in tujih. Helikopterski prevoz v dolino seveda plačajo sami – vsak mesec za odvoz pripravijo okrog 10 ton smeti, kar pomeni približno 60.000 evrov letno, še dodatni strošek, 25.000 evrov, odštejejo za odvoz fekalij.

40 ljudi, pet ur in 380 kilogramov smeti

Nad medijskim odzivom ter uspehom akcije je bil ob končnem »raportu« zadovoljen tudi generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko. »Planinska zveza se pomena čistega gorskega okolja zaveda že dolgo, pred več kot 35 leti se je osnovala akcija Odnesimo smeti v dolino in obrodila bogate sadove. V preteklosti so bile gore polne odpadkov tudi zaradi tega, ker je bila nasmetena vsa dolina. Vzgoja, osveščanje ljudi sta naletela na pozitiven odziv, tako da je smeti vedno manj. Samo želim si lahko, da bi bila tudi dolina tako čista, kot so naše gore,« je dejal Planko.

Zavestnega odmetavanja smeti je zelo malo ali skorajda nič in misel, da nekoč akcije kot pričujoča na Kredarici morda sploh ne bodo več potrebne, je izjemno mamljiva.

V sredo popoldne je 40 ljudi v približno petih urah pobralo okrog 380 kilogramov smeti. S soncem obsijana Kredarica je nudila izjemno kuliso za številne fotografije, ki so nastale med delovno akcijo. In kar je najpomembneje – ljubitelji gora, oblečeni v prepoznavne svetleče brezrokavnike, so se sklanjali in s tal pobirali odpadke z nasmehom na ustih. Ljubezen do gora je pač močnejša od morebitnega bolečega kolena ali vročinske pripeke.