Tiskane izdaje
Ljubljana – Meritve črnega ogljika v okviru kampanje GLWF, ki poteka med letoma 2012 in 2020, se bodo predvidoma nadaljevale aprila. Vse je sicer še odvisno od dovoljenja za prelet Kitajske, katere zračni prostor je zaprt za enomotorna letala.
Celoten projekt meritev črnega ogljika Green Light World Flight bo po načrtih potekal do leta 2020. Lani so opravljali meritve okrog sveta po severni polobli, še prej po južni polobli in v poletu nad severnim tečajem. Spomladi letos je prišlo na vrsto Sredozemlje, s tem pa merjenje prenosa saharskega peska, črnega ogljika in še vsega drugega, kar potuje po zraku iz severne Afrike v Evropo. Črni ogljik oziroma saje imajo velik delež pri segrevanju planeta in taljenju snega, vendar so zaradi pomanjkanja meritev ocene zelo približne. Zaradi onesnaženega zraka pa na svetu na leto umre sedem milijonov ljudi.
Kitajska onesnaženost zraka že presega vse meje. Foto Reuters/Stringer
Požig polj in prah
Predvideni start nove misije pilota Matevža Lenarčiča in ekipe je v začetku aprila. Nad Azijo želijo določiti poti dima zaradi velikih požarov, ki jih običajno sprožijo ljudje, ko požigajo polja po žetvi, čeprav ni nobenih dokazov, da to bolj pomaga pri rodnosti naslednje leto, kakor če bi polja z ostanki preprosto preorali, ter puščavskega prahu. Vse je sicer odvisno od dovoljenja za prelet Kitajske. »Njihov zračni prostor je za enomotorna letala zaprt, zato je treba pridobiti posebno diplomatsko dovoljenje. To poskušajo zagotoviti na ministrstvu za zunanje zadeve. Glede na to, da se Kitajska tehnološko odpira, je po mojem pravi čas, da takšen polet odobrijo, ni pa nujno. Nadomestna možnost je obvoz Kitajske prek Mongolije in Kazahstana,« pravi Lenarčič.
Indija se tudi po onesnaženosti približuje Kitajski. Foto AFP
Načrtovani polet bo vključeval lete iz Portoroža do Moskve, nato prek Rusije do Pekinga in prek Azije do Istanbula in nazaj do Portoroža. Meritve črnega ogljika nad oddaljenimi deli Azije so za znanost zelo pomembne, saj so viri različni. Črni ogljik pride v atmosfero iz vulkanov, požarov, iz puščave pa tudi iz prometa in kurišč na biomaso, ki so zlasti v Indiji zelo pogosta in tudi precej neučinkovita. V projektu GLWF pa z merilniki iz družbe Aerosol, ki sicer obvladuje 80 odstotkov svetovnega tega, določijo tudi vire delcev, kar je pomembno za dopolnitev podnebnih modelov, zlasti pa za pripravo konkretnih ukrepov držav za zmanjšanje onesnaženja zraka.
