Na Avstralskem inštitutu (Australia Institute) so ugotovili, da je bilo poletje v večini države v zadnjih dvajsetih letih približno za mesec dni daljše kot v sredini 20. stoletja, zime pa so se skrajšale. Za obdobje med letoma 2014 in 2018 pa so ugotovili, da so poletja približno petdeset odstotkov daljša. Izsledki raziskave so prišli v javnost po tem, ko je za Avstralci rekordno najtoplejše in najbolj sušno leto, poroča BBC.
»Naše ugotovitve niso projekcija tega, kar bomo morda videli v prihodnosti. To se dogaja zdaj,« je povedal Richie Merzian z Avstralskega inštituta. Avstralijo so letos prizadeli katastrofalni požari, v katerih je življenje izgubilo 33 ljudi in približno milijarda živali.
Medtem ko so znanstveniki zatrjevali, da podnebne spremembe niso neposreden vzrok za požare, so ti že dolgo opozarjali, da bo vroče in bolj suho podnebje v Avstraliji prispevalo k pogostejšim in bolj intenzivnim požarom.
Kaj piše v poročilu?
Raziskovalni center Avstralskega inštituta je v svoji analizi primerjal uradne podatke Urada za meteorologijo (Bureau of Meteorology) za obdobje od leta 1999 do 2018 z referenčnimi vrednostmi za sredino dvajsetega stoletja. Ugotovili so, da so poletne temperature trajale 31 dni dlje kot v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, zimske pa približno 23 dni manj. Ugotovili so, da so se na nekaterih območjih (npr. Port Macquarie v Novem Južnem Walesu) dolžine letnih časov še bolj drastično spremenile, in sicer imajo za sedem tednov več poletnih temperatur kot v primerjavi s petdesetimi in šestdesetimi leti prejšnjega stoletja.
»Poletja so v zadnjih letih daljša, zadnjih pet let pa se soočamo s poletji, ki so kar dvakrat daljša kot zime,« je dejal Merzian. »Temperature, ki so v petdesetih letih veljale za redno trimesečno poletje, zdaj trajajo od začetka novembra vse do sredine marca.« Dodal je še, da je zaradi globalnega segrevanja avstralsko poletje »bolj nevarno kot nekoč«.
Avstralska vlada se je letos v obdobju uničujočih požarov soočila s pregledom nad podnebno politiko, kritiki pa so premiera Scotta Morrisona obtožili, da ni bil dovolj aktiven. Avstralija velja za enega največjih onesnaževalcev z ogljikom na prebivalca, predvsem zato, ker je še vedno precej odvisna od energije, pridobljene iz premoga. Morrison je vztrajal, da se Avstralija spoprijema z izzivom »bolje kot večina držav« in izpolnjuje mednarodne cilje.