Balkanske termoelektrarne ogrožajo vse Evropejce

Na zahodnem Balkanu je 16 zastarelih premogovnih termoelektrarn, ki ogrožajo javno zdravje z velikimi emisijami onesnaževal zraka ne zgolj na tem območju, temveč tudi širše v Evropi, do Španije, na drugih straneh pa do Ukrajine in Egipta. Vsako leto povzročijo 3000 prezgodnjih smrti, 8000 primerov bronhitisa pri otrocih, vse bolezni pa povzročajo med 6,1 in 11,5 milijarde evrov zdravstvenih in gospodarskih stroškov.

Študijo so pripravili v Zvezi za zdravje in okolje (HEAL), Sandbagu, Greenpeaceu, Mreži za podnebno ukrepanje (CAN Europe), Mreži za nadzor bank srednje in vzhodne Evrope in Agori Energiewende, recenzirale pa so jih tudi organizacije iz držav zahodnega Balkana. Ugotavljajo, da Evropska unija nosi večino zdravstvenih stroškov delovanja premogovnih elektrarn na Balkanu, kar med 3,1 in 5,8 milijarde evrov, države zahodnega Balkana pa med 1,9 in 3,6 milijarde evrov.



Onesnaženje zraka zaradi kurjenja premoga ne pozna nobenih meja. Termoelektrarne v BIH, Srbiji, Makedoniji, Črni gori, na Kosovu in v Srbiji, ki niso članice EU, so pa del Energetske skupnosti, ki jo vodi Janez Kopač, izpuščajo veliko onesnaževal, ki lahko prepotujejo velike razdalje. Najhujše vplive, poleg seveda v domačih državah, imajo v Romuniji, Italiji, Madžarski, Bolgariji, Grčiji in na Hrvaškem, več onesnaženega zraka pa pride tudi do Poljske, Nemčije, Češke in Avstrije. V Sloveniji zaradi termoelektrarn na Balkanu predčasno umre 29 ljudi na leto.
 

Stare, neučinkovite, umazane

Večina termoelektrarn na Balkanu je starih, neučinkovitih in podstandardnih. Leta 2016 je 16 termoelektrarn z močjo osmih gigavatov (dobrih 13 Tešev 6) izpustilo toliko žveplovega dioksida kot vseh 250 premogovnih termoelektrarn v EU z močjo 156 gigavatov (GW), poleg tega so izpustile še skrb zbujajoče količine delcev in dušikovih oksidov. Med najhujšimi onesnaževalci v Evropi so srbske termoelektrarne Kostolac A in B, Nikola Tesla A in B, ter Kolubara A, v BIH imajo Ugljevik, Kakanj, Tuzlo in Gacko, v Makedoniji Bitolo, na Kosovu pa Kosovo B. Med najhujšini je tudi nekaj termeoelktrarn v EU, denimo poljski Balchatow in Adamow, bolgarska Maritsa East 2 in romunska Mintia.



Države zahodnega Balkana so leta 2005 podpisale pogodbo z Energetsko skupnostjo, ki ima za cilj vključitev energijskih sistemov sosednjih držav v skupno evropsko omrežje. Pogodba predvideva, da bodo balkanske države prevzele evropsko zakonodajo o nadzoru onesnaževanja do konca 2018. Vendar premiki proti zdravim virom energije, naložbam in prenovam proizvodnje energije precej zamujajo.
 

Premoga ne bi opustili

Eden glavnih razlogov za to je odločitev državnih vodstev, da bodo stare termoelektrarne zamenjali z novimi. Pripravljavci študije ob tem opozarjajo, da bi morala biti vključitev v pogovore o taki usmeritvi v interesu vseh Evropejcev. Odločevalci v EU in zahodnem Balkanu bi morali dati prednost zdravi energiji in podnebnim ciljem. To pomeni neizogibno in pravično opustitev premoga. Energetsko skupnost bi morali okrepiti, da bi lahko uveljavila nadzor nad onesnaževanjem in predlagala nova določila v pogodbi. Evropska komisija pa mora v postopku pridruževanja držav zahodnega Balkana v EU posebno pozornost nameniti kakovosti zraka in preprečiti financiranje družb, ki načrtujejo nove termoelektrarne na premog.



Bolgarski, pa tudi hrvaški zdravstveni proračun je najbolj obremenjen zaradi termoelektrarn. Bolgarijo termoelektrarne stanejo med 0,3 in 0,7 milijarde evrov, kar pomeni med 10 in 18 odstotkov vseh izdatkov za zdravstvo leta 2016. Hrvaška mora plačati med 0,2 in 0,4 milijarde evrov, kar je med 8 in 14 odstotkov zdravstvenih stroškov leta 2016.
 

Varnih doz ni

 
Nobena raven onesnaženja zraka ni varna, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Emisije termoelektrarn so povezane tako z boleznimi dihal (do bronhitisa in astme) kot srca in ožilja (do srčne kapi). Vdihavanje delcev lahko vodi do fizičnih sprememb v telesu. Nove študije povezujejo onesnaženje zraka tudi z demenco in debelostjo, pa še to, da lahko delci iz pljuč nosečnice preidejo v posteljico, se tam nalagajo in škodijo otroku še preden se rodi.