Tiskane izdaje
Pred petimi leti je na robu Triglavskega narodnega parka zrasel prvi slovenski ekološki hotel, ki je postavil nova merila trajnostnih turističnih namestitev in storitev, a za zdaj kaže, da le samemu sebi. Še vedno je namreč edini ekohotel v Sloveniji, energetski varčnosti pa mu ni para v jugovzhodni Evropi. Z njegovim direktorjem Anžetom Čoklom smo potegnili črto pod prvo petletko njegovega delovanja.
Kako bi samokritično ocenili prvih pet let obratovanja hotela? Se je bilo težko uveljaviti s predikatom eko, čeprav je šlo za prvi slovenski ekohotel?
Ne zdi se mi, da se je bilo težko uveljaviti kot eko hotel. Temu je gotovo pripomoglo, da smo bili prvi in smo še vedno tudi edini s trajnostnim certifikatom Green Globe. Po drugi strani se eko predikat v našem prostoru težko prodaja, zlasti če govorimo o individualnih gostih. Večini turistov z območja nekdanje Jugoslavije se žvižga za ekologijo in ohranjanje narave.
Popolnoma drugačna je k sreči zgodba z gosti iz drugih držav, ki cenijo naša prizadevanja in vedo, da je trajnostni razvoj v turizmu dolgoročno edini vzdržen. Na ekologijo oziroma širše na trajnostno delovanje največ stavijo tuja podjetja, ki pri nas organizirajo poslovne dogodke.
Katere zahteve ste morali izpolniti za pridobitev certifikata Green Globe in zakaj ste se odločili za certificiranje prav po tej shemi? Ali ta vključuje tudi zahteve za zaposlovanje lokalnega prebivalstva in uporabo lokalnih izdelkov?
Kategorizacija ekoloških hotelov po sistemu Green Globe temelji na petih področjih kriterijev: energija (vpliv na okolje), voda (uporaba in ravnanje z odpadno vodo), odpadki (ločevanje, odlaganje in reciklaža), eko dejavnosti (izobraževanje, delavnice, lokalna delovna sila) in varovanje narave (uporaba ekoloških čistil in naravnih materialov). Obsežen seznam zahtev mora biti vsako leto na novo potrjen in odobren s strani posebej določenih okoljevarstvenih ekip.
Organizacija Green Globe vsekakor spodbuja uporabo lokalnih proizvodov in zaposlovanje lokalne delovne sile. Te postavke so vključene v sistem točkovanja, na podlagi katerega se namestitev kvalificira za pridobitev certifikata.
Naš hotel se je pri ocenjevanju mednarodne komisije odlično odrezal, izbrani smo bili za energetsko najučinkovitejši hotel v jugovzhodni Evropi. To pa ne pomeni, da lahko počivamo na lovorikah, saj sistem Green Globe od imetnikov certifikata vsako leto zahteva napredovanje na omenjenih področjih. Nenehno iščemo nove izboljšave, energetske optimizacije, zmanjšujemo odpadke ...
Kako se na različnih področjih (v ponudbi hrane, porabi energije, dodatnih turističnih storitvah) pozna vaša zavezanost spoštovanju narave?
Edinstvenost ekohotela je v energetsko varčni gradnji, materialih in tehnologiji. Glede teh v Sloveniji nimamo prave konkurence. Seveda pa trajnostno upravljanje zahteva dejavnost na vseh področjih, med drugim uspešno sodelovanje z lokalno skupnostjo.
Letošnje poletje smo v sodelovanju s Turizmom Bohinj in lokalnimi proizvajalci lesenega pohištva predstavili inovativni izdelek: prvo bohinjsko tujsko sobo, ki je odličen primer medresorskega sodelovanja. Unikatno opremljena hotelska soba nudi možnost doživetja avtentičnega bivanja, hkrati pa je razstavni salon bohinjskih presežkov.
Pri hotelski prehrani skušamo biti čim bolj dosledni. Vpeljali smo certificirana kosila in večerje, na jedilnikih so jasno ločene domače specialitete, pripravljene z lokalnimi surovinami, in mednarodne, bolj eksotične, s katerimi sledimo smernicam ter skušamo zadovoljiti vse vrste gostov prestižnega hotela.
Odgovoren odnos do okolja je opazen tudi na drugih področjih. Uporabljamo biološko razgradljiva čistila, v hotelu prevladujejo naravni materiali, preko 84 odstotkov zaposlenih prihaja iz Bohinja. S svojim delovanjem in zgledom poskušamo na pot trajnostnega delovanja pospremiti čim več ljudi, naj bodo gostje, obiskovalci ali poslovni partnerji. Ponujamo na primer ekopakete in menuje, organizacijo trajnostnih dogodkov in trajnostnih porok.
Mehko mobilnost spodbujamo s posebnimi ugodnostmi za goste, ki pridejo v Bohinj z javnim prevozom, med drugim pa smo v hotelski kleti že februarja 2011 zagotovili polnilnico za električne avtomobile, uporaba katere je za goste brezplačna.
Katere posebne, dodatne veščine in znanja zahteva upravljanje ekohotela? So stroški njegovega delovanja večji kot pri primerljivo velikem običajnem hotelu?
Stroški upravljanja s tako odlično zasnovanih hotelom so znatno manjši, zlasti na področju energetike, ki za plačami in prispevki zaposlenih predstavlja drugi največji delež »pogače« izdatkov. Naša poslovna filozofija je naslednja: na račun napredne tehnologije in energetskih prihrankov, ki jih gost ne opazi, več denarja porabimo za nakup najkakovostnejših lokalnih in drugih certificiranih živil, vendar je strošek upravljanja pa še še vedno bistveno nižji od klasično grajenega, primerljivo velikega hotela.
Kako pomemben dejavnik pri odločitvi za bivanje v vašem hotelu je ekološka dimenzija? Se gostje za prenočitev odločijo predvsem zaradi te, ali ker sta jim hotel in njegova ponudba preprosto všeč?
Prav letos poteka obsežna in pomembna mednarodna raziskava, ki bo podala merljive podatke, kaj ljudje »iščejo« pri eko namestitvah in kaj so za to pripravljeni žrtvovati, tako z vidika obnašanja kot denarja. Za zdaj lahko ponudim le svojo oceno, ki temelji na dosedanjih izkušnjah, pogovorih in rezultatih spletne oglaševalske kampanje: individualnim gostom in družinam je ekološka komponenta razmeroma nepomembna.
Južneje kot se pomikamo po Evropi, bolj to drži. Na vizualno enak oglas s tekstom oziroma priponko eko v Srbiji ni kliknil nihče, ko pa se je pojavil isti oglas s pripisom luksuz, je bilo klikov na tisoče. Balkanski duh je očitno globoko zasidran v ljudeh, ekološki hoteli te ladje še nekaj časa ne bodo premaknili.
Povsem drugačen je bil odziv na oglas v sosednji Avstriji, kjer je bil rezultat nasproten: slab odziv na luksuz, odličen na ekologijo.
Če povzamem in se osredotočim na Slovence: večina gostov se za nas odloči, ker so jim všeč ponudba, storitve, bazeni, velnes in okolica, primerna za aktivno preživljanje časa. »Eko« dejavnik je dodana vrednost, za katero pa večina ni pripravljena dodatno plačevati. Gostom je pomembno, kaj pridobijo z izborom namestitve. Okoljevarstvo povezujejo z dobrim počutjem, saj že zdrava pamet narekuje, da je gibanje v objemu naravnih materialov zdravo, in da uživanje pravične, lokalne hrane, ki je prepotovala kratko pot od njive do mize bolj koristi telesu od hrane, pripravljene iz surovin neznanega porekla.
Vse več pa je podjetij, ki opazijo in cenijo naša prizadevanja. Pri nas dogodke organizirajo zlasti tuja podjetja, ki oddajajo letna poročila o trajnostnem delovanju, s katerimi strankam oziroma trgu, ki ga nagovarjajo, želijo pokazati, da se posredno trudijo zmanjšati vpliv na okolje. Zato med drugim trajnostne dogodke organizirajo v certificiranih hotelih, v Sloveniji pa smo edini, ki jim to omogočamo.
Kakšna je struktura vaših gostov, prek katerih prodajnih kanalov pridejo do vas?
25 odstotkov je domačih gostov, preostali so tujci. Posameznikov in družin je okoli 70 odstotkov, drugi so poslovni gostje. Več kot 90 odstotkov rezervacij dobimo prek spleta, ki je daleč najpomembnejši prodajni kanal.
Nastopate na spletnih straneh, ki so posebej specializirane za ponudbo ekoloških turističnih namestitev?
Ne.
Ste zadovoljni z zasedenostjo hotela prek celotnega leta?
Seveda bi si želeli boljšo zasedenost. Še bolj kot to pa želimo več kakovostnih gostov, ki bi ostali dlje in se zadovoljni vračali v vseh sezonah.
Kako ocenjujete raven slovenske ekološke turistične ponudbe, zlasti turističnih namestitev?
Težko je podati tako splošno oceno. Ekološki potencial gotovo obstaja, vendar kot sem omenil, sama ekološka namestitev ni dovolj. Trenutno je ekologija v modi, v prihodnje pa bo okoljevarstvo postalo samoumevno, enako velja za energetsko varčno gradnjo. Nekaj časa še potrebujemo, da se v glavah ljudi spremeni mišljenje in nam postanejo pomembne vrednote, kot so okolje, narava, zdravje, mir.
Razširila se bo turistična ponudba, ki je dolgoročno vzdržna, in ji bo v interesu, da zaživi z okoljem ob upoštevanju lokalne tradicije, prebivalcev in dediščine - v tem pa je bistvo trajnostnega razvoja. Če nekdo kupi ali na zeleno pobarva lopo, nanjo napiše EKO, ponudi domače kislo mleko in v krogu na vrtu sprehaja kravo, to ni to.
