Besede niso hrana

Tudi tej vladi (še) manjka zavedanje bogastva Slovenije in ambicioznosti, ki iz tega izvira.

Objavljeno
21. maj 2015 19.49
Slovenija, Ljubljana, 02.11.2010. Borut TAVCAR, novinar casnika Delo. Foto: Uros HOCEVAR/Delo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Resnično, kaj bi tujcu svetovali, naj si ogleda in okusi v Sloveniji, s čim bi se pohvalili? Mogoče najprej z uspešnimi športniki, mogoče z arhitekturnimi biseri. Vse drugo je neposredno povezano z biotsko raznovrstnostjo, naravo in neonesnaženim okoljem. Danes je dan te raznolikosti, ki ne omogoča le čudovitih razgledov, temveč daje kakovostno hrano in vodo ter nova, z naravo povezana delovna mesta. To v besedah poudarja tudi slovenska vlada, v dejanjih pa zelenega premisleka ni mogoče zaznati.

Območij naravnih kopalnih vod, ki omogočajo najboljši stik človeka in narave, ne glede na družbeni status, si država ne upa razglasiti v treh četrtinah države, ker rezultati preverjanja kakovosti vode verjetno ne bi bili najboljši. Čez to ne gremo, tako pa ne spodbujamo občin, naj vendarle uredijo kanalizacijo in občanom s programi pomagajo pri zamenjavi greznic z malimi čistilnimi napravami.

Opredelili smo se za ozelenitev kmetijstva, pa kot država, ki se oglašuje za zeleno, ne upoštevamo previdnostnega načela za prepoved uporabe verjetno rakotvornih pesticidov. Celo več, vrtičkarji jih lahko uporabljajo brez kakršnega koli znanja, nihče jim ne pove, da novi sistemski pesticidi ne ostanejo na sadju in zelenjavi, temveč delujejo od znotraj. Naše kmetijsko ministrstvo bo preprosto čakalo odločitev evropske komisije, medtem ko druge države ukrepajo že zdaj. Na vprašanje, kako gre to z odločitvijo za ozelenitev kmetijstva, pa sploh ne odgovarjajo. Podobno kot ne odgovarja ministrstvo za okolje, pesticidi so stvar kmetijstva, pravijo, čeprav te kemikalije pridejo tudi v vodo in učinkujejo na vse.

Ministrstvo za infrastrukturo pa javno oznani, da ima plin iz Pomurja popolnoma odprta vrata, čeprav že energetiki opozarjajo, da bi bilo smotrno premisliti tudi o uporabi tople in zdravilne mineralne vode. Kemikalije, ki jih uporabljajo za proizvodnjo plina, lahko to vodo onesnažijo. Je vsaj ne bodo namesto nas v lekarnah prodajali tujci, bi kdo rekel. Drži, za slovensko pitno in mineralno vodo so koncesije s podjetji kupile tuje družbe.

Tudi tej vladi (še) manjka zavedanje bogastva Slovenije in ambicioznosti, ki iz tega izvira. Če požar v skladišču trgovske verige ogrozi prehransko varnost države, je jasno, da smo v težavah. Takoj je treba šolam in vrtcem omogočiti nakup lokalne zdrave hrane, potrošniki se tudi lahko zavestno odločimo, da bomo kupovali slovensko hrano in druge izdelke in s tem podpirali slovenska delovna mesta. Sčasoma, ne čez noč, bi se proizvodnja hrane tudi pri nas okrepila.