Biorazgradljiva plastika sodeluje v naravnem kroženju snovi

Kmetijske površine po vsem svetu se razprostirajo na skupaj petih milijardah hektarov. Za vzgojo zadostnih količin surovin za proizvodnjo bioplastike se jih uporablja manj kot 0,006 odstotka, kar je malo, glede na njeno uporabnost in pozitivne lastnosti.

Večina kmetijskih površin na svetu je pašnikov (70 odstotkov), obdelovalne zemlje je 30 odstotkov, površin, namenjenih hrani in krmi, 27 odstotkov, za uporabo materialov sta na voljo dva odstotka ter odstotek za biogoriva. V dveh odstotkih najdemo tudi nasade za proizvodnjo bioplastike. Leta 2011 je bilo takšnih površin 300.000 hektarov ali 0,006 odstotka, kar je zanemarljivo malo.

Ne gre za tujke v naravi

Bioplastika je plastika, ki je biorazgradljiva in/ali izdelana iz naravnih surovin. Mikroorganizmi jo prepoznajo kot hrano in jo presnovijo do produktov, kot so ogljikov dioksid, voda in biomasa. Med najbolj razširjenimi je uporaba biorazgradljivih vrečk v gospodinjstvih. Biorazgradljiva plastika se uporablja za proizvodnjo embalaže, pribora, kozarčkov in krožnikov za enkratno uporabo. Najdemo jo v plenicah, v kmetijstvu, v folijah za prekrivanje pridelkov na vrtovih, v lončkih za lončnice ter v mnogih ekoloških izdelkih. Ti izdelki začnejo razpadati po daljšem času, pod pogoji industrijskega kompostiranja: aerobnega (kompostiranje) in anaerobnega (bioplin), sicer pa so enako obstojni kot tisti, narejeni iz nebiorazgradljive plastike.

Biorazgradljiva plastika ob razpadu na vodo, ogljikov dioksid in biomaso sodeluje v naravnem kroženju snovi. To niso tujki v naravi, ki ostanejo še stoletja. Nekoliko dlje se obdržijo le v vodnem okolju in morjih, kjer je zaradi nižje temperature in majhne koncentracije mikroorganizmov biorazgradnja počasnejša kot na kopnem ali v kompostirni kopici, sicer pa se v optimalnih razmerah razgradi v približno 200 dnevih. To je še vedno veliko hitreje kot nebiorazgradljiva plastika, ki resno ogroža biodiverziteto v vodah in na kopnem. Ta za razkroj potrebuje od štiristo do tisoč let, pa še takrat ne razpade popolnoma, temveč se razgradi na drobne koščke. Biorazgradljiva plastika je do okolja prijaznejša.

Pozor pri odlaganju

In kam z njo po uporabi? Biorazgradljiva plastika sodi v zabojnik za biološke odpadke. Nikakor je ne odvrzite v zabojnik za odpadno embalažo ali med mešane odpadke. Zaradi drugačnih predelovalnih lastnosti namreč lahko nastanejo težave v procesu recikliranja preostalih, nebiorazgradljivih vrst plastike. Prav tako je bolje, da je ne odlagate na domači kompostnik, saj tam razpada veliko dlje. Pri industrijskem kompostiranju so temperature višje, zato tudi hitreje razpade.

Pri biorazgradljivi plastiki, ki jo večinoma uporabljamo v gospodinjstvih pri odlaganju ostankov bioloških odpadkov, bodimo previdni. Ni vsaka biorazgradljiva vrečka, ki to na etiketi oglašuje, tudi v resnici takšna. In ker je to na otip težko ugotoviti, si pomagamo s certifikacijskimi oznakami. V Sloveniji bo certificiranje bioplastike omogočeno prek certifikacijskega portala, ki ga bo vodila družba Slopak in bo vmesni člen med slovenskimi podjetji in certifikacijsko organizacijo DIN CERTCO. Sodelovanje med družbo Slopak in organizacijo DIN CERTCO je del projekta Plastice, ki združuje 13 partnerjev iz štirih držav. V Evropi je več certifikacijskih organizacij, ki uporabljajo različne certifikacijske oznake. Vendar bosta za Slovenijo pomembni dve oznaki, ki potrjujeta kompostirnost izdelka (compostable).