Biotska raznovrstnost pomembna, a neznana

Kar 64 odstotkov učencev tega pojma sploh ne pozna.

Objavljeno
12. maj 2017 14.01
Maša Košmerl in Livia Plut, 9. razred OŠ Vavta vas
Maša Košmerl in Livia Plut, 9. razred OŠ Vavta vas

Vavta vas – Biotska raznovrstnost ni nepomembna. Kaj bi bilo, če bi imeli le eno vrsto sadja in tri vrste zelenjave? Svet bi bil manj zanimiv, naše življenje pa bolj pusto. Zato je pomembno, da se o tem ozavešča že otroke.

Kakšna je ozaveščenost na Osnovni šoli Vavta vas, sva preverili z anketo. Spraševali sva, ali učenci vedo, kaj pomeni pojem biotska raznovrstnost. Le 36 odstotkov učencev ve, kaj je biotska raznovrstnost, 64 odstotkov učencev pa pojma sploh ne pozna. To kaže, da je ozaveščenost osnovnošolcev nizka.

O tej temi sva se pogovarjali tudi s tremi osebami, ki smo jih vprašali, kako oni razumejo pojem biotske raznovrstnosti, kaj jo ogroža in kako bi to rešili.

Učenec 9. razreda: »Biotska raznovrstnost je zapletena beseda za raznolikost vseh oblik življenja v nekem okolju. Najbolj ji škodijo rast človeške populacije in njene posledice. Ljudje na območjih, kjer je biotska pestrost velika, gradijo avtoceste, izsušujejo barja, vnašajo tujerodne vrste. Raznovrstnost bi ohranili, če bi ljudje izginili brez sledi. Ker pa to ni mogoče, je treba čim manj uničevati naravne habitate, kjer je veliko vrst.«

Ogromna polja zgolj ene vrste rastlin so puščave za življenje. Foto Shutterstck

Jana Mežič, učiteljica: »Biotska raznovrstnost ali biodiverziteta je pestrost vsega živega na planetu Zemlja. Zajema vse oblike življenja, ki so skozi milijone let nastajale z evolucijo, vse življenjske prostore in ekosisteme ter vse povezave med organizmi in njihovim okoljem. Ogrožena je predvsem zaradi povečanja pritiskov na še obstoječe vrste rastlin in živali, na njihove življenjske prostore (habitate) in tipe življenjskih prostorov. Ti pritiski so najpogosteje posledica različnih človekovih vplivov in dejavnosti. Vpliv človeka se kaže kot delno ali popolno uničenje življenjskih prostorov, kot onesnaževanje in zastrupljanje tal in zraka ter kot pretirano izkoriščanje gozdov, oceanov, rek, jezer in prsti. Kako bi jo rešili? Rešitev vidim v ozaveščanju ljudi o biodiverziteti, ljudje se moramo zavedati pomena raznolikosti in zakaj je raznolikost ogrožena. V izobraževanju in vzgajanju. Tu imamo učitelji naravoslovnih predmetov zelo pomembno vlogo.

Nevenka Kregar, učiteljica: »Biotska raznovrstnost je to, da veliko različnih bitij živi na istem prostoru in tam sobivajo. Ogrožajo jo predvsem posegi človeka v naravo, klimatske spremembe, najbolj pa to, da izsekavamo gozdove in ustvarjamo monokulture, se pravi nasade in polja enakih kultur.Pri posegih v naravo je treba biti previden. Paziti moramo, da se prevelike površine ne zasede le z eno kulturo, ki je po možnosti še škropljena, saj tako veliko živih bitij izgubi svoj prostor.