Tiskane izdaje
V Parizu bo danes 120 predsednikov držav in vlad na podnebnem vrhu predstavilo svoje zaveze za zmanjševanje emisij. V OECD ugotavljajo, da bi imelo neukrepanje že leta 2060 za posledico eno- do 3,3-odstotno zmanjšanje BDP v 23 od 25 svetovnih regij.
Načelni cilj mednarodne skupnosti je omejitev globalnega segrevanja na največ dve stopinji Celzija do konca stoletja, zaveze držav pred pariškim vrhom pa vodijo v segrevanje za vsaj 2,7 stopinje Celzija.
Najhuje v Afriki in Aziji
V Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so izračunali, da bi neukrepanje proti podnebnim spremembam pomenilo segrevanje za štiri stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem in vodilo v izgubo od dva do deset odstotkov svetovnega BDP, najbolj v Afriki in Aziji. Pri tem OECD niti ni dodal vseh socialnih stroškov podnebnih sprememb.
Glavna ugotovitev je, da se bo škoda v gospodarstvu povečevala in presegla rast BDP. OECD ugotavlja, da je treba ukrepati čim prej, saj bi škode konec stoletja še vedno dosegle od eno- do šestodstoten padec BDP, če bi emisije toplogrednih plinov zmanjšali na nič šele leta 2060. Takega zmanjšanja podnebni pogajalci v Parizu niti ne predvidevajo.
Največje posledice podnebnih sprememb OECD napoveduje v kmetijstvu in produktivnosti delavcev. Najhuje bo kmetijstvo prizadeto v Afriki. Vse večja grožnja je tudi dviganje morske gladine, predvsem v drugi polovici stoletja.
Čiste gospodarske posledice podnebnih sprememb bodo po analizi OECD negativne v 23 od 25 svetovnih regij, predvsem v Afriki in Aziji, glavna razloga pa so vročinski valovi in upad pridelkov.
Sever pridobiva
Na Bližnjem vzhodu in severni Afriki bo že do leta 2060 to pomenilo med 1,6 in 5,2 odstotka manjši BDP, v Aziji, tudi Indiji, od 1,7 do 6,6 odstotka, v podsaharski Afriki pa od 1,9 do 5,9 odstotka manjši BDP. Nekatere regije bodo pridobile, predvsem severnejše, kar bo pomenilo tudi selitev kapitala, in, česar OECD ni ocenjeval, ljudi.
OECD zato poudarja, da je nujno takojšnje ukrepanje. Ne nazadnje so njihove ekipe v več državah, tudi v Sloveniji, začele posvetovanja o prehodu v krožno gospodarstvo.
Hitro ukrepanje v blaženju podnebnih sprememb bi lahko zmanjšanje BDP do leta 2060za polovico zmanjšalo, poleg tega bi zmanjšalo tveganje za to, da se svetovno podnebje ujame v dolgoročen negativni cikel. Prilagajanje na podnebne spremembe pa bi zmanjšalo izgubo BDP za kar odstotek do konca stoletja. Če podjetja in gospodinjstva nimajo denarja za prilagajanje, se škode lahko celo podvojijo.
