»Bo kar pravšnji za naše samice«

V Romuniji ulovili prvega risa za preselitev v Slovenijo. 

Objavljeno
15. februar 2019 08.00
Posodobljeno
15. februar 2019 12.23
Goru bo v Slovenijo prepeljan konec marca. Tri tedne bo preživel v obori, ki ga že čaka v Loškem Potoku, nato ga bodo izpustili na prostost. FOTO: Gabriele Retez
Prvi ris, ki so ga v torek ulovili v Romuniji, in bo skupaj s 13 drugimi pomagal rešiti pred izumrtjem rise v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah, je videti zelo zdrav in krepak. Tehta 23 kilogramov, kar je nadpovprečno za risjega samca, ima od pet do šest let. »Bo kar pravšnji za naše samice,« je ocenil biolog Miha Krofel. Če bo šlo vse po načrtih, bodo risa, ki so ga poimenovali Goru, v Sloveniji izpustili aprila.

Odlov je velik uspeh mednarodnega projekta Life lynx in rezultat dveh let intenzivnega spremljanja risov v romunskih Karpatih. »Risa je zelo težko ujeti, ker ga ni mogoče privabiti s hrano. Dobro moraš poznati poti, ki jih uporablja. V projektu smo dve leti hodili v Romunijo, kjer smo pozimi sledili risom, da smo ugotovili, po katerih poteh hodijo. Predvsem je pomembno najti lokacije, ki jih označujejo, te so najboljša točka za postavitev pasti,« pravi asistent in raziskovalec na ljubljanski biotehniški fakulteti.
 

Po več lažnih alarmih končno pravi


Past, v katero se je ujel Goru, so postavili decembra in jo aktivirali pred nekaj tedni. Kamera je pokazala, da je isti ris enkrat že šel mimo nje, a se ji je izognil. Pred pravim alarmom so bili tudi lažni, v enem primeru se je v past ujela divja mačka. Člani romunske nevladne okoljevarstvene organizacije ACDB, ki so jim podporo zagotavljali upravljavci lovišč in predstavniki naravnega parka Putna-Vrancea, je risa uspavala in ga cepila proti steklini. Iz gozda ga je prepeljala v center za karanteno, kjer bo bival okoli 40 dni. V tem času bodo opravljeni vsi zdravstveni testi, namestili mu bodo tudi telemetrično ovratnico, s katero ga bodo spremljali, ko bo izpuščen v slovenskih gozdovih.

image
V romunskem centru za karanteno bo 40 dni. V tem času bodo pri njem opravili vse zdravstvene teste. FOTO: Mihai Pop


Če ne bo kaj prekrižalo načrtov, bodisi poškodba bodisi bolezen, kar je vedno mogoče, bo Goru v Slovenijo prepeljan konec marca. Tri tedne bo preživel v obori, ki ga že čaka v Loškem Potoku, nato ga bodo izpustili na prostost. Člani projekta želijo, da bi čim prej ujeli še enega risa, da bi nato oba hkrati izpustili v Sloveniji in na Hrvaškem kot simbol mednarodne narave projekta Life lynx.
 

Na Slovaškem se je pri odlovu zapletlo


V Romuniji je aktiviranih osem pasti, odlov risov pa se izvaja na dveh območjih romunskih Karpatov: na območju Vrancea in Bacau. To je območje, kjer se Karpati »prelomijo«, je pojasnil Krofel. Tam je bila ugotovljena tudi največja genetska pestrost risov, zato so populacijo opredelili kot najprimernejšo za odlov risov za doselitev v Slovenijo in Hrvaško.

»Risa je zelo težko ujeti, ker ga ni mogoče privabiti s hrano. Dobro moraš poznati poti, ki jih uporablja.«


V Romuniji številčnosti risov ne spremljajo redno. Po zadnjih ocenah (iz leta 2013) je populacija ocenjena na 1200–1500 živali, kar pomeni, da je ena največjih v Evropi. Poleg tega ni omejena le na Romunijo, ampak prehaja tudi v Ukrajino in na Slovaško. Lokalni monitoring, ki ga že dve leti izvajajo na območjih odlova risov za preselitev, kaže, da je tamkajšnja populacija robustna in zdrava.

Na Slovaškem, drugi državi, v kateri naj bi odlovili rise, so na treh lokacijah pasti že postavljene, vendar niso aktivirane, saj odlovu nasprotuje lokalna organizacija za osvoboditev živali, ki je stranska udeleženka v postopku izdaje dovoljenja za njihov odlov, je dejal Rok Černe, koordinator projekta Life lynx z zavoda za gozdove. »Takoj ko bomo dobili dovoljenje, bomo aktivirali past na enem območju, drugo leto še na drugem in tretje leto na tretjem območju.«

Do leta 2024 je v Romuniji in na Slovaškem načrtovan odlov od 14 do 20 risov. Štirinajst bo vključenih v populacijo v Sloveniji in na Hrvaškem. A uloviti in preseliti jih bo najverjetneje treba več, saj kakšnega lahko povozi avtomobil, lahko zboli ali odide z območja in ne prispeva svojih genov v populacijo. V alpskem delu bo treba zagotoviti tudi uravnoteženost spolne sestave priseljenih živali, saj so risi tam redki in strokovnjaki pri njih niso zabeležili razmnoževanja.