Tiskane izdaje
Koper – V Luki Koper, ki skupaj z dvema grškima in enim ciprskim pristaniščem sodeluje v evropskem projektu Elemed, preučujejo možnosti uporabe alternativnih goriv. Grki načrtujejo električne ladijske prevoze, pri nas je to še daleč.
Luka Koper je organizirala konferenco o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu ter možnostih napajanja ladij z električno energijo. Potekala je pod okriljem evropskega projekta Elemed. Predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel je poudaril zavezanost družbe k zmanjševanju vplivov na okolje. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je opozoril, da ima Slovenija jasno vizijo na področju trajnostne mobilnosti in cilj postati ena najbolj prometno zelenih držav v Evropi do leta 2030. V ta namen je bila lani sprejeta strategija za alternativna goriva, v kateri je med drugim zapisano, da naj bi v koprskem pristanišču tja do leta 2025 zagotovili črpanje utekočinjenega zemeljskega plina za ladje in električno napajanje z obale.
Pomagala bo država in Evropa
»Veseli me, da je Luka Koper aktivno pristopila k preučevanju teh zahtev prek različnih evropskih projektov, med katerimi sta Gainn4mos in Elemed. S strani države bomo zagotovili podporo, da bomo s skupnimi močmi dosegli zastavljene cilje,« je poudaril Gašperšič. Evropska komisarka Violeta Bulc je povedala, da se Evropska unija zavzema za učinkovit in povezljiv prometni sistem. Za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje morajo stopiti skupaj vsi deležniki v pomorskem sektorju. Evropska komisija pa bo pristaniščem namenjala dodaten denar za naložbe v uvajanje alternativnih virov energije, posodobitev infrastrukture ter izboljšanje povezav z zaledjem. Pristanišča namreč niso pomembna le za gospodarstvo svoje države, ampak pripomorejo tudi k gospodarskemu razvoju drugih evropskih držav.
Prevozi tovora po morjih se vsako leto povečajo. Foto Blaž Samec/Delo
»Smo v začetnih fazah razvoja infrastrukture in učinkovite rabe alternativnih virov. Za pomorski promet in avtoprevozništvo je utekočinjeni zemeljski plin prehodna faza, ki bo gotovo trajala deset ali dvajset let in bo ostal kot eden od alternativnih virov vse bolj prisoten. Čedalje bolj pa se uveljavlja elektrika in verjamem, da bodo to glavni trendi, ki bodo sobivali v prihodnje,« meni komisarka.
Stališče ladjarjev je na konferenci predstavil direktor za operativo Neptune Lines Nikos Paterakis. Strinjal se je, da je priklop na električno omrežje v pristaniščih okoljsko sprejemljivejši, predvsem za lokalno prebivalstvo, bodo pa ladjarji zaradi ekonomske upravičenosti, potrebovali spodbudo za investicije v elektroenergetsko opremo ladij.
Boris Sučić iz Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Štefan, pa je predstavil prve izsledke študije o možnostih uporabe električne energije kot alternativnega energenta v koprskem pristanišču. Poudaril je, da je Luka Koper eno izmed okolju najbolj prijaznih pristanišč v Evropi, saj napredne projekte razvija že vrsto let. Napajanje ladij z električno energijo je le eden izmed mnogih, zagotovo pa najzahtevnejši, saj poleg znatnih vložkov zahteva tudi tesno sodelovanje elektrogospodarstva, države in pristanišča. Študija bo končana predvidoma konec marca.
Elektrika in plin nista blizu
Zadel je povedal, da razvoj takšnih rešitev ni pomemben samo zanje in za zmanjševanje stroškov, temveč »zaradi okolja, v katerem živimo«. »Časovni okvir za uresničitev projektov pa ni odvisen le od nas. Prvi pogoj je namreč vzpostavitev primernega omrežja,« je še dodal Zadel. Gašperšič natančnejših načrtov ni razkril. Za zagotovitev električnega napajanja ladij je potrebna velika količina energije. »Za priklop ene ladje je potrebnih 800 kilovatov, kar bi pomenilo preveliko obremenitev drugih uporabnikov,« meni minister.
Zato v Luki Koper načrtujejo gradnjo dodatnega 110-kilovoltnega daljnovoda za napajanje primorske regije, poleg njega pa še gradnjo plinovoda, ki bi regijo oskrboval z zemeljskim plinom. Ta bi bil namreč tudi mogoč čistejši vir energije za pogon ladij. Marjan Eberlinc, glavni direktor Plinovodov, je za Delo odgovoril, da je v razvojnih načrtih Plinovodov tudi prenosni plinovod med Ajdovščino in Lucijo, za katerega je že sprejet državni lokacijski načrt, pridobili pa so tudi okoljevarstveno soglasje. Postopek pa je lahko še dolg, saj je treba pridobiti zemljišča, kar je osnova za gradbeno dovoljenje. V Petrolu, ki ima v Srminu skladišča naftnih derivatov in pri tem redno sodeluje z Luko Koper, pa so povedali, da zdaj nimajo dogovorjenega kakšnega skupnega večjega projekta.
Projekt za štiri pristanišča
V projekt Elemed, ki ima proračun 1,475 milijona evrov, od tega bodo iz kohezijskega sklada dobili največ dober milijon evrov subvencije, je Luka Koper vključena z vložkom 151.600 evrov, Evropa bo od tega prispevala največ 75.800 evrov. Vključena so štiri pristanišča, Luka Koper, grški pristanišči v Pireju in Killiniju ter ciprski Limassol. V okviru projekta bodo prvo povezavo za polnjenje ladij z elektriko s kopnega uredili v pristanišču Killini. Gre za to, da ladje v pristanišču namesto lastnih motorjev, ki povzročajo večje lokalno onesnaženje zraka, kar je težava zlasti v pristaniščih, ki so blizu naselij, uporabljajo elektriko. To bo prva taka polnilnica v vzhodnem Sredozemlju.
Pristanišče v Pireju tudi išče možnosti za zmanjšanje emisij. Foto Reuters
A Grki se ne bodo ustavili zgolj pri tem. Načrtujejo namreč povezave med Zakintosom in Kefalonijo z električnimi ladjami, za kar bodo uredili tudi ustrezno polnilno infrastrukturo. Namen projekta je pripraviti tudi tehnične standarde za elekrifikacijo ladij, ugotoviti zahteve za ureditev polnjenja ladij v pristaniščih z elektriko, hkrati pa definirati trajnostne finančne inštrumente za razvoj pristanišč in ladij.
