Tiskane izdaje
Prirazlomnaja je prvi ruski arktični naftni projekt na odprtem morju, ki je stal bistveno več od načrtov. Greenpeace vztraja, da tam ne smejo začeti črpati nafte, saj imajo po njihovih podatkih na ruskih naftnih poljih vsako leto 10.000 razlitij nafte, pri tem pa izteče v okolje vsaj pet milijonov ton surove nafte, kar je dovolj za sedem katastrof v Mehiškem zalivu. Za sabo črpanje nafte tako pušča obsežna onesnažena območja, zato mu nasprotujejo tudi nekatera domorodna ljudstva.
Delavci na ploščadi, potem pa še z ladje, so si prizadevali aktiviste odstraniti z močnimi curki ledeno mrzle vode, vendar so se uspeli obdržati. Gumijaste čolničke pa tudi zasilne ploščadi, kjer so vztrajali naslonjeni na steno naftne ploščadi, so namreč privezali na verigo sidra. Zdržali so že omenjenih 15 ur, kar je po mnenju Greenpeacea dovolj za vzbuditev mednarodne pozornosti in začetek ukrepanja.
Iz koncerna Gazprom Neft Shelf odgovarjajo, da se dela na ploščadi nadaljujejo, Greenpeace pa so povabili na odprt pogovor. »Z očitki Greenpeacea se ne strinjamo, saj vsebujejo mnogo netočnosti in napačnih razlag,« pravijo v Gazpromu. Na naftni ploščadi Prirazlomnaja zdaj še ne črpajo nafte, pet raziskovalnih vrtin so izvrtali med letoma 1989 in 1994. Naftno ploščad so postavili pred letom, da bi lahko preizkusili opremo za vrtanje. Zdaj ploščad pripravljajo na začetek vrtanja prve vrtine za dejansko črpanje nafte. Do leta 2021 nameravajo izvrtati 36 delujočih vrtin.
V Gazpromu trdijo, da je ploščad v pretekli zimi dokazala, da je varna tudi v arktičnih razmerah. Morje je tam globoko le 19 do 20 metrov, zato 500.000 ton težka ploščad stoji trdno na tleh. Vrtine bodo zaprte v ohišje, ki bo zapolnjeno s tri metre debelimi betonskimi stenami. Podobna tehnologija je bila preizkušena tudi na Norveškem. Od postavitve ploščadi ni bilo nobenega kršenja industrijske ali okoljske varnosti, kar potrjujejo tudi redna preverjanja stanja okolja.
