Tiskane izdaje
Ljubljana – Gladine podzemne termalne vode se znižujejo že leta zapovrstjo, kar je nevzdržno in vodi v težave, ugotavljajo na geološkem zavodu. Veliko uporabnikov načrpane vode sploh ni merilo, kar se zdaj vzpostavlja tudi s koncesijami in je edina prava podlaga za naprej, pravi Nina Rman.
»Eno so količine, ki so v uredbah in so bile določene pred desetimi leti, ko je ministrstvo za okolje prvič predlagalo uvedbo koncesij. Pred zadnjo uredbo o koncesijah pa so še enkrat pozvali vse uporabnike, naj povedo, ali te številke še vedno držijo,« pravi Nina Rman z geološkega zavoda (GeoZS). Drugo pa so številke, ki povedo, koliko dejansko načrpajo. »Težava je, da nekateri še vedno ne merijo, koliko vode načrpajo. Šele s podeljenimi koncesijami ima MOP uradni vzvod, da zahteva meritve. Zdaj se vidi, da prej sporočene številke v praksi ne držijo,« opozarja Rmanova. Geološki zavod je že leta 1995 začel pošiljati ankete vsem uporabnikom termalne vode, koliko vode načrpajo in za kaj jo uporabljajo, za ogrevanje, bazene, zalivanje in podobno. To je bila edina ocena na državni ravni, koliko vode se porabi v celoti.
Načrpane vode velikokrat sploh niso merili. Foto Janoš Zore/Delo
Uporabniki z vodno pravico morajo sicer vsako leto Agenciji za okolje (Arso) napovedati, koliko vode bodo porabili. Za leto 2013 je bila poraba vode po podatkih GeoZS dvakrat višja kot po podatkih Arsa, tudi zato, ker so Arsu uporabniki poročali le o načrpani vodi, za katero so imeli dovoljenja ali koncesijo. »Mi pa smo na trgu in vemo, katera vrtina še dela in katera ne, zato je naša baza veliko bolj prefiltrirana,« pojasni Rmanova.
Vračati bi morali pol vode
Ko so primerjali podatke za leti 2015 in 2016, so številke bistveno bliže, niso pa še enake. »Večina uporabnikov je vgradila števce leta 2015 ali šele lani. Realno bomo šele čez dve leti vedeli, koliko vode dejansko črpajo,« pravi Rmanova in dodaja, da so koncesije edini način, da se uporabnike prisili, da nekaj naredijo. »Dokler ni šlo za denar, ni nič pomagalo, nobena opozorila. Zdaj je tako, da morajo zadeve urediti in jih tudi dejansko urejajo,« pravi geologinja.
Na GeoZS so najprej pregledali razmere v Prekmurju, kjer je največ uporabnikov termalne vode na kupu. Preverili so vsako vrtino, zlasti med letoma 2005 in 2010 so uporabniki izvrtali precej novih. GeoZS ima vrtine, kjer merijo iztok iz vodonosnika. »Količina, ki priteče iz vodonosnika, se prilagodi glede na količino, ki jo črpaš. Cilj pri uporabi določenega vodonosnika mora biti novo dinamično stanje. Ne sme pa gladina 10 let padati, to kaže, da se črpa preveč,« opozarja Rmanova.
Večino težav bi odpravili, če bi vsi, tako rastlinjaki kot termalna zdravilišča in kopališča, vračali med 50 in 70 odstotkov vode, ki jo uporabljajo zgolj za ogrevanje. Najbolj primerni so zaprti sistemi pod tlakom in toplotni izmenjevalci, le malo bolj dodelani, kot so sistemi voda-voda ali geosonde za toplotne črpalke. To preprečuje tudi težave, ki jih imajo pri 1800 metrov globoki vrtini v Benediktu. Z njo črpajo vodo, ogreto na 70 do 75 stopinj Celzija, vendar z veliko raztopljenega ogljikovega dioksida. Ko se ta na tlaku na površini sprošča, obarja še vodni kamen, to pa maši cevi.
Nina Rman pravi še, da se pogosto meša poraba vode za bazene, velnese in za rastlinjake. »Bazeni imajo končno prostornino, poleg tega ima večina kopališč sisteme za ponovno uporabo bazenske vode, sveže dodajajo le toliko, da so bazeni ogreti. Za rastlinjake pa potrebujejo ogromno vode, ko je hladno. Takrat rastlinjaki porabljajo med 10 in 30 litrov vode na sekundo, bazeni pa pet litrov,« pravi Rmanova, a dodaja, da so vsi začeli z majhnimi rastlinjaki, zdaj pa se širijo in imajo celoletno pridelavo, tako da črpalk niti poleti ne ugašajo več.
V tujini davki ali težave
»Argument, da v tujini nimajo koncesij, je že v osnovi zgrešen, imajo pač drugačen sistem s taksami in davki. V večini zahodnih držav ne moreš uporabiti termalne vode za ogrevanje, če nimaš že v začetku dveh vrtin, ene črpalne in ene za vračanje vode. Pri nas so raje kot v vrtine za vračanje vlagali v nove črpalne vrtine in širili bazene. Če gledaš kratkoročno, je povratna vrtina dejansko strošek. Dolgoročno pa je korist, ker je edino zagotovilo, da boš čez 50 let še imel toplice in hotel,« Rmanova odgovarja na pritožbe zdravilišč.
V Prekmurju in tudi v Čatežu gladine termalne vode upadajo, kar pomeni, da črpajo preveč. Voda v Prekmurju je v sprijetih peskih in dokazano stara vsaj 20.000 let. »Če jo izčrpamo, ne bo pritekla tako hitro nazaj, saj ni izrazitih razpok. Podoben sistem je na Krško- Brežiškem polju, le da so tam apnenci dolomiti, ki so razpokani. Ta voda priteče z Gorjancev in drugih hribov, potone hitreje kot v Prekmurju, a še vedno govorimo o tisočletjih. To pomeni, da je napajanje omejeno,« pojasnjuje.
Topla voda je v Sloveniji različno stara, različne so tudi težave. Foto: Leon Vidic/Delo
Tretji vodonosniki so tisti, ki so imeli že včasih izvir tople vode. Tako je v večini Slovenije, od Bleda, Rimskih Toplic in Laškega do Šmarjeških in Dolenjskih Toplic. »To so razpokane kamnine, voda pa kroži po razpokah in doseže velike globine, kjer se segreje, da ima na površju med 20 in 40 stopinj Celzija. Taki sistemi imajo dobro regeneracijo, voda je stara le med 10 in 100 let. Če spremenijo režim črpanja, je odziv vodonosnika zelo hiter. Vrtine tu so globoke med 80 in 200 metrov. To so ozke cone, široke le nekaj metrov, ni tako kot v Prekmurju, kjer lahko zavrtaš kjer koli in boš na določeni globini dobil vodo z določeno temperaturo,« pravi geologinja in dodaja, da je s takimi sistemi tudi najmanj težav, če seveda ne povečujejo količine načrpane vode zaradi povečanega poslovanja, kar se dogaja zdaj.
Pesek, tudi metan
Kako se težave kažejo? Prva stvar je ugotovitev, da je vode manj. Črpalke, ki so včasih lahko načrpale 40 litrov na sekundo, zdaj z isto močjo načrpajo največ 30 litrov. »Poglobiti črpalko je še najmanjša težava. A se že dogaja, da črpajo pesek. Poleg tega je v globljih vodonosnikih več plina. Če je to ogljikov dioksid, ni taka težava, če pa iz vrtine prihaja tudi metan, pa moraš urediti eksplozivne cone, nabaviti moraš drugo opremo in usposobiti ljudi. Vprašanje je, ali ni tudi kratkoročneje ceneje urediti vračanje vode,« pravi Rmanova.
Vir termalne vode so padavine. V zahodni in južni Sloveniji je to mlad dež, v Prekmurju pa je voda še od poledenitve v pleistocenu. Teče zelo počasi, v milimetrih na leto, od Goričkega proti Blatnemu jezeru na Madžarskem. Skorja je v Prekmurju debela 30 kilometrov, od deset do 20 kilometrov tanjša kot na zahodu države. Voda se segreje, ker teče tako počasi.
Madžari zagrozili s koncem črpanja
Ob argumentih, da imajo na Madžarskem ohlapnejša pravila, Rmanova opozori, da je bilo tako včasih. Pred časom pa so ugotovili, da se je gladina termalne vode ponekod znižala kar za 70 metrov. »Pa so rekli, da bodo začeli vračati vodo ali pa ne bo več geotermije. Začeli so vračati vodo, ker je to še vedno ceneje, kot kuriti plin ali nafto. To dobro vedo tudi pri nas, sicer bi, denimo, rastlinjake postavili kjer koli drugje in jih pač ogrevali s plinom,« pravi geologinja.
Ogrevanje vode z geotermalno energijo je še vedno najcenejše. Foto: Aleš Černivec/Delo
Vrtino za vračanje vode, ki je del sistema ogrevanja mesta, imajo že od leta 2009 v Lendavi. Cilj je, da bi vrnili 70 odstotkov vode, ki ji v zaprtem sistemu vzamejo le toploto. Tako vrtino so imeli tudi v Moravskih Toplicah, delovala je od 1993 do 2000, potem pa so razširili dejavnost in jo uporabili za črpanje vode.
Tudi pri nas gladine padajo
V Petanjcih gladina termalne vode pada za 65 centimetrov na leto, v Dobrovniku pa za 1,6 metra na leto. »Znižanje za 16 metrov v desetih letih je že velika težava,« pravi Rmanova. »Ko bodo vsi merili, se bomo šele lahko začeli pogovarjati o prostih količinah. Modeli pa kažejo, da sta rešitvi le dve. Ali zmanjšajo načrpane količine ali pa začnejo vračati vodo,« še pravi in opozarja, da so se vse stvari s koncesijami napovedovale že od leta 2002, od sprejetja zakona o vodah. »Vsi so vedeli in vsi so čakali na zadnji hip, da zahtevajo podaljšanje neplačevanja koncesnin,« meni. Z ureditvijo razmer se ne bo nihče ukvarjal, če MOP popusti. Če ne, pa bo denar od koncesij gotovo našel pot do spodbud za ureditev reinjekcijskih vrtin. Zunaj je že razpis za 700.000 evrov.
Tako vidi tudi zahtevo za najmanj 70-odstotno izrabo energije izčrpane vode. »Ker se je dogajalo, da so dali vodo s 35 stopinjami Celzija v bazene, jo še dogrevali s plinom, vodo z 28 stopinjami Celzija pa spuščali v potok. Z upoštevanjem nove zahteve rešujejo energetski in problem z odpadno vodo, ki ga ima večina lokacij. Pozimi je potrebne veliko energije, da potoka ne segrejejo za več kot tri stopinje. Nekateri vodo brizgajo v zrak, da se ohladi,« pravi Rmanova, ki vidi še eno korist novih zahtev. Tehnični direktorji so postali pomembni sogovorniki upravam.
