Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenski čebelarji so obupani. Tako slabe letine, kot je letos, ko so čebele ostale tako rekoč brez paše in jih zdaj, namesto da bi točili med, še vedno krmijo s sladkorjem, že desetletja ne pomnijo. Po najbolj svežih napovedih bo pridelka komaj za desetino običajnega.
Iz Čebelarske zveze Slovenije in javne svetovalne službe v čebelarstvu so zaradi zelo težkih razmer v čebelarstvu pred dnevi na ministrstvo za kmetijstvo in okolje naslovili pobudo za urgentno pomoč panogi. To naj bi pomenila finančna pomoč čebelarjem pri nakupu sladkorja, oprostitve plačila davščin in prispevkov, plačilo škode ipd.
Svojo pobudo so podprli s skrb vzbujajočimi podatki o izpadu paše na celotnem območju države, o nenormalno veliki porabi sladkorja za ohranjanje čebeljega zaroda – letos se je zaradi pomanjkanja paše poraba sladkorja povečala z običajnih 10 do 15 kilogramov na čebeljo družino na več kot 30 kilogramov. Namesto 2000 ton medu, kolikor so jih pridelali v preteklih letih, naj bi bilo letošnjega pridelka le za približno 470 ton.
Najnovejše ocene pridelka pa so po pregledu razmer na terenu še slabše. Po besedah Boštjana Noča, predsednika slovenskih čebelarjev, je omenjeni podatek preveč optimističen. »Te dni sem bil na sestanku našega društva čebelarjev na Gorenjskem in od vseh čebelarjev niti eden ni natočil še niti kilograma medu. Podatek 470 ton je res optimističen, saj imamo tehtnice na boljših pašnih območjih. Kjer pa tehtnic ni in je tudi sicer manj paše, je pa še slabše. Malo smo računali tudi, da bo hoja medila, zdaj pa zaradi slabega vremena tudi tega ni. Srčno upam, da bomo imeli vsaj dvesto ton pridelka. Zadnjič sem govoril s čebelarjem, ki ima 470 panjev in je letos natočil le 70 kilogramov medu. Pa tri ali štiri zaposlene ima. To je grozno. Ne predstavljam si, kako bodo letošnjo katastrofo preživeli v čebelarstvu Pislak iz Apač, ki je največji srednjeevropski čebelar z 2400 panji in 15 zaposlenimi. Ali pa nekateri veliki čebelarji v Pomurju, ki so pred leti izgubili službe v Muri in so zdaj naredili 500 ali 600 panjev, zdaj je pa že dve leti slaba letina ...«
Iskanje denarja
»Pomagamo lahko samo v okviru pomoči de minimis, ker pridelka tako rekoč ni in o tem smo se pogovarjali. To je enkratna pomoč, ki bi jo dobili večji čebelarji, tisti z več kot 40 panji, ki so tudi obdavčeni. Kar je manj, ne gre niti v dohodnino. Zato bi, skratka, tem nad to mejo dali pomoč, in sicer po pet evrov na panj. To je zdaj tudi njihov predlog, mi pa moramo najti vire, saj za tako pomoč nikjer nimamo prostih sredstev. Nekaj bomo morali narediti, da bomo zagotovili ta denar. Potrebovali bi ga približno 170.000 evrov. Gre za tako slabo letino, kakršne še ni bilo,« je povedala Strniševa po sestanku.
Čebelarji pa ne morejo računati na odpis davkov in prispevkov, saj za to zdaj ni pravne podlage. Zato smo tudi že predlagali ustrezno spremembo zakonodaje. Tisti, ki so pavšalno obdavčeni, bodo torej morali plačati davek ne glede na izpad pridelka. »Tudi to smo imeli pred sabo, ko smo iskali rešitev, da bi jim pomagali vsaj s to enkratno pomočjo, saj bodo davek morali plačati, tudi če nimajo pridelka, pa še krmiti morajo. Do zdaj bi morali iztočiti že okoli 95 odstotkov medu in pridelka tako rekoč ni. Prvi pogoj za kakršenkoli ukrep izplačila oziroma pripravo uredbe je, da imamo končno poročilo službe za opazovanje medenja, na podlagi tega se tudi vidi in dokaže, da ni bilo pridelka,« je pojasnila državna sekretarka.
»Vemo, da denarja ni, vendar je državna sekretarka z ekipo obljubila, da bodo poskušali najti sredstva, da bi ob tej katastrofalni letini čebelarjem pomagali z ukrepom de minimis. Zelo jasno je bilo povedano, da samo tistim, ki so v sistemu obdavčitve, torej čebelarji z 41 panji ali več. Mi smo predlagali, ker je sezona res katastrofalna in je treba čebele hraniti s sladkorjem, da je pomoč po pet evrov na panj za tiste čebelarje, ki so vpisani v register na 30. 6. 2014, to je na dan, ko davčna uprava vzame podatke za obdavčitve. Za to bi bilo treba zagotoviti približno 200.000 evrov. Takih čebelarjev je namreč malo manj kot 500,« pravi Boštjan Noč.
