Celica: Odprto pismo Janka Rožiča in sopodpisnikov županu Zoranu Jankoviću

Pismo objavljamo v celoti.

Objavljeno
07. december 2017 16.45

Odprto pismo županu Zoranu Jankoviću in podžupanu prof. Janezu Koželju ter vsem odgovornim na MOL

Presenečeni smo izvedeli, da Mestna občina Ljubljana nenadoma, brez obvestila in opozorila prodaja Hostel Celico, slovensko, evropsko in svetovno znamenitost Ljubljane. Celica je v 14 letih svojega delovanja postala pojem, ki slovi daleč naokoli. Nagrajena s številnimi najvišjimi domačimi in tujimi priznanji je bila »the hippest hostel on the world« (Lonely Planet 2006) in še lani uvrščena med 10 najbolj prestižnih hostlov v Evropi (Guardian, 2016), torej nikakor ne gre le za preteklo zgodbo o uspehu, temveč za enega najbolj prepoznavnih turističnih brendov v Sloveniji.

Leta 2013 se je umestila na seznam 501 svetovnih turističnih destinacij, poleg Grand Hotela Toplice edina iz Slovenije. Na eni strani luksuzni hotel na obali Blejskega jezera s pogledi na grad, otok in Triglav, na drugi strani pa »le« ustvarjalni koncept. Slovenska turistična organizacija piše, da je Celica »slovenski prepoznavni simbol širom po zemeljski obli«. Ljubljano je postavila na svetovni zemljevid mladinskega in kulturnega turizma, že samo zaradi tega bi Celico vsaka dobronamerna mestna oblast morala varovati kakor punčico svojega očesa.

Sprememba lastništva stavbe, ki deluje v javnem interesu, v privatno last je že sama po sebi problem. Kajti le zaradi javnega delovanja je bila vzpostavljena vizija, ustvarjen umetniški koncept, Celici in Ljubljani pa so bila podarjena mnoga izjemno dragocena umetniška dela in na ta način urejene tudi avtorske pravice. Dejstvo je da je bila poklonjena, da pripada in pričuje Celica mestu.

Med drugimi sta Celici podarila svoje delo tudi finski arhitekt Juhani Pallasmaa in angleški kipar Antony Gormley, dve nesporno že prepoznani zvezdi svetovne kulture. Celica deluje kot živahen kulturni center z več kot 110 kulturnimi dogodki na leto, od koncertov, razstav do literarnih večerov in filozofskih srečanj ter strokovnih pogovorov. Kot poslovno uspešen projekt tudi za to dejavnost velik del sredstev pokriva sama. Naj spomnimo, da je v Celici, nekdanjem avstroogrskem zaporu tudi muzej zaporništva.

V zgodovini so večkrat zapirali tudi civilne osebe, mnoge Ljubljančanke in Ljubljančane še posebej množično med drugo svetovno vojno, v času fašistične in nacistične okupacije. Mesta pričevanja in trpljenja vseh teh ljudi ni mogoče prodati! Nasprotno, zgodovinski spomin in ustvarjalno odprtost je treba predati naprej.

Pri poiskusu prodaje, ne gre samo za spremembo lastništva, iz objave na razpisu je razvidno, da se Hostel Celica, prodaja zgolj kot nepremičnina, poslovni prostor brez opreme. Ločitev objekta od večplastne vsebine v prvi potezi pomeni, da je Celica, kot svetovna turistična znamenitost, ki združuje sodoben hostel, kulturni center in muzej, ogrožena.

Ustvarjalci Celice in KUD Sestava pozivamo odgovorne na MOL, da takoj ustavijo sporen postopek prodaje, ki ogroža turistično znamenitost, kulturno vrednoto in prostor spomina ter enega redkih svetovno uspešnih projektov samostojne Slovenije. Osnovna naloga mesta je, da varuje in nadgrajuje, ne pa uničuje kulturno dediščino.

Mestni svetniki so leta 1998 na našo pobudo zapisali, da se bivši zapor "ohrani kot mestni, državni, zgodovinski in pričevalni spomenik", ki se mu da " ustrezna osnovna programska in vsebinska dejavnost". Strokovnjaki Guardiana so lani, 18 let kasneje poudarili: " Težko si je predstavljati boljšo uporabo nekdanjega zapora od tega, kar si je zamislila ekipa Hostla Celica v Sloveniji". Takšna vrednota in točka spomina ne more in ne sme biti uničena. Številne kulturne vsebine, ne smejo ostati brez strehe nad glavo.

Že dvakrat, prvič z lastnimi telesi in drugič s pričanjem na mestnem svetu, smo preprečili, da starih zaporov niso podrli. da smo Celico sploh lahko uresničili. Tudi tretjič bomo odprto vztrajali pred domačo javnostjo in prvič, če bo treba, tudi pred svetovno.

Janko Rožič, arhitekt

vodja programa v Hostlu Celica

Vesna Krmelj, umetnostna zgodovinarka

in predsednica KUD Sestava

Žiga Okorn, akademski slikar

Jiri Kočica, akademski kipar