Tiskane izdaje
Ljubljana – Izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb so morali do 1. aprila začeti zaračunavati odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod po več postavkah kot prej. To cen vode v seštevku ni povišalo, le bloki plačujejo več, hiše pa manj.
Po uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode iz leta 2011 in uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja iz novembra 2012 so morali izvajalci javnih služb, to so javna podjetja in koncesionarji, do 1. aprila letos v postavke na računih za uporabnike dodati tudi odvajanje in čiščenje padavinske vode s streh ter omrežnino za njeno odvajanje in čiščenje. To so nekateri razumeli kot novo obremenitev uporabnikov, poimenovali pa so jo »davek na dež«.
Izvajalci na to odgovarjajo, da se njihovi prihodki niso nič povečali, saj je bilo odvajanje in čiščenje meteorne vode vključeno že prej v eno postavko, da so nova pravila bolj transparentna in omogočajo načrtovanje politike, lahko pa bi bila že zdaj malce pravičnejša. Nove ureditve si tako niso izmislile občine ali izvajalci javne službe, kar je zadnje čase postal pogost očitek, zlasti predvolilno glasen v Mariboru. Odlok mariborske mestne občine, s katerim ta uvaja zaračunavanje odvajanja deževnice s streh v kanalizacijo, je izkoristila Lista za pravičnost in razvoj (LPR) mestnega svetnika Stojana Auerja, ki je zahteval referendum o »davku na dež«. Odlok še ni sprejet, saj so ga svetniki julija potrdili le v prvem branju. Kljub zbranim podpisom pa mariborska občina pod vodstvom župana Andreja Fištravca ni razpisala posvetovalnega referenduma, saj ta niti ni mogoč, ker vsebina odloka izhaja iz zahtev evropske in nacionalne zakonodaje.
Bloki plačujejo več
»Vladi smo poslali predlog za nekajmesečno zamrznitev uredbe, da bi bolje uredili določila o večstanovanjskih objektih in greznicah pa tudi o odvajanju in čiščenju padavinske vode z javnih površin. Vlada je poslala dopis, da je bilo za pripravo odloka in računov dovolj časa in da bo odslej pripombe zbirala GZS,« je povedal direktor Vodovoda - Kanalizacije Ljubljana Krištof Mlakar.
Cene so sicer nespremenjene, prej je bila vsa voda, tudi tista s streh, zajeta v eni vreči – odvajanje in čiščenje odpadnih vod. »Zdaj je iz tega nastalo pet postavk, med njimi sta tudi omrežnini za odvajanje in čiščenje padavinske vode. Za količino vode, ki se steka s streh v meteorno ali mešano kanalizacijo, je osnova petletno povprečje padavin – letošnje deževno vreme bo to povprečje povišalo. Dejstvo je, da je treba meteorno kanalizacijo vzdrževati. To ni davek na dež. Naredili smo natančne ortofoto posnetke, več kot šest mesecev smo porabili, nismo šteli pasjih ut in podobnega, da imamo v bazi natančne podatke o velikosti 60.000 streh. To je država dobro uredila,« je prepričan Mlakar.
Za določitev količine odpadne vode je osnova količina dovedene vode, za omrežnino pa velikost priključka za vodo. To postavlja stanovanja v neenakopraven položaj, saj velikost priključka za blok velja za vsako stanovanje posebej, kot bi imel blok več zmogljivih priključkov. Za družinsko hišo je lahko priključek enako velik kot za blok, vendar se šteje le eden. »Zdaj se je enostanovanjskim hišam cena znižala, blokom pa povišala. Največja anomalija je, da na leto dobimo enako denarja, to pa je težko razložiti stanovalcem blokov, ki plačujejo več,« pravi Mlakar. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje sicer odgovarjajo, da si stanovanja ta strošek lahko znižajo tako, da vgradijo etažne vodomere.
Nova ureditev je še pospešila trend rasti števila tistih, ki zbirajo deževnico. Vendar samo izjava nikogar ne opraviči plačevanja odvajanja in čiščenja padavinske vode. Ob močnejšem deževju se namreč zbiralniki napolnijo, odvečna voda pa tudi konča v kanalizaciji. »Za vsakega smo šli pogledat,« je povedal Mlakar.
Kanalizacija dražja od greznic
Med za naravo in pitno vodo najbolj blagodejnimi rešitvami je mesečno zaračunavanje storitve praznjenja greznic in čiščenja gošče. Kdo bo očital, da je to monopolizacija tega posla, vendar so bile razmere prej nevzdržne, nadzor pa slab. »Nekateri so na vprašanje, kam dajejo goščo iz greznice, odgovorili, da imajo trajno ustno pogodbo s kmetom, kam ta to daje, pa da ne vedo. Zdaj se grezničnina plačuje vsak mesec, osnova je spet dovedena voda. Lahko bi bilo drugače. Če ima greznica prostornino 15 kubičnih metrov, je en kubični meter gošče, drugo je voda. To bi se počrpalo enkrat na tri leta. Še vedno bi plačevali grezničnino, ne verjamem, da bi poleg tega plačevali še kmetom. To bi bilo še malo ceneje, je pa tudi zdaj grezničnina nižja kot kanalščina,« pojasnjuje Mlakar. Kot dodaja, so do zdaj črpali le 12 odstotkov grezničnih vsebin, 15.000 kubičnih metrov gošče pa je na leto končalo v naravi. V Ljubljani to pomeni nad podtalnico.
Vsaj v večjih naseljih bo treba greznice sicer odpraviti in zgraditi kanalizacijska omrežja s čistilnimi napravami do leta 2017. Glede na to, kako se zapleta v Ljubljani z nadaljevanjem gradnje kanala C0 in nadgradnjo centralne čistilne naprave, bo ta cilj težko doseči, kar znova pomeni evropske kazni. Ljubljanska osrednja čistilna naprava ima zdaj zmogljivosti 350.000 populacijskih enot že skoraj povsem zapolnjene, zato bi jo bilo treba nadgraditi s tretjo fazo čiščenja in povečati zmogljivost na 550.000 populacijskih enot.
Prva globa že izrečena
Tržni inšpektorat je na področju določanja cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb opravil že veliko inšpekcijskih pregledov. Zaradi kršitev uredbe so od njene uvedbe 1. aprila pri zaračunavanju storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode izrekli tudi prvo globo. Pravna oseba bo morala plačati 5200 evrov kazni, odgovorna oseba pravne osebe pa 900 evrov. Več postopkov v zvezi z uredbo, ki predpisuje globe do 20.000 evrov, je še v teku. Prva občina, ki je odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode po novih uredbah začela zaračunavati že lani, je bila Mestna občina Celje. Niti v Ljubljani inšpektorji niso odkrili nepravilnosti.
Za spremembe že več pobud
Zbornica komunalnega gospodarstva je zaprosila svoje člane, da ji posredujejo pripombe na uredbo o metodologiji za oblikovanje cen, ki je nastajala in nastala kot rezultat dejavnosti članov Zbornice komunalnega gospodarstva v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, Združenjem občin Slovenije in Zvezo mestnih občin Slovenije. Uredba nalaga občinam določanje cen komunalnih storitev tako, da se pokrivajo vsi stroški izvajanja obveznih občinskih javnih gospodarskih služb varstva okolja in daje možnost obnove komunalne infrastrukture, hkrati pa predvideva petodstotno donosnost. Vendar tudi v Ljubljani namesto po 20 obnavljajo od 12 do 15 kilometrov kanalizacije na leto. Pretežno so krivi administrativne ovire in težavno pridobivanje služnosti. Zato je Vo-Ka že predlagala uredbo, po kateri za obnove komunalne infrastrukture v javno korist ne bi bilo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, vendar pri tem ni bila uspešna.
»Zbrane pobude bodo obravnavale ustrezne komisije, ki delujejo v okviru ZKG, nato bodo skupaj pripravile predlog za obravnavo na upravnem odboru ZKG. Usklajeni predlogi po posameznih področjih bodo po lokalnih volitvah kot en dokument posredovani na ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Nekatere komisije so pripombe že pregledale in jih obravnavale, ne pa še vse. O številu pripomb ne morem natančno govoriti. Pri mnogih izvajalcih se pokrivajo, nekatere pa so vezane na problem natanko določenega izvajalca. Skratka, predlogi so zelo različni,« pravi Alenka Gorza Jereb z GZS. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje ob tem pravijo, da trenutno niso predvidene nobene spremembe uredb.
