Tiskane izdaje
V Sloveniji predstavljajo biološko razgradljivi odpadki več kot tretjino vseh gospodinjskih odpadkov. Zakonodaja nas zavezuje k zmanjšanju količine odloženih biorazgradljivih odpadkov na odlagališčih oziroma prepoveduje njihovo mešanje z drugimi. Z ločenim zbiranjem prispevamo k zmanjšanju nastajanja toplogrednih plinov, hkrati pa lahko biološke odpadke predelamo v kakovosten kompost ali bioplin. Kot pri vseh vrstah odpadkov je tudi pri teh najpomembnejše preprečevanje njihovega nastanka - osupljiv je namreč podatek, da se v Evropi v prehranjevalni verigi med odpadki znajde skoraj polovica vse hrane.
V gospodinjstvih spadajo med biološko razgradljive kuhinjski odpadki, tj. ostanki hrane, čajne vrečke, jajčne lupine, lupine sadja, rezano cvetje, umazan ali moker papir, papirnate brisače in robčki, onesnažene papirnate vrečke in zeleni vrtni odpad. V zadnji skupini so razrezani ali zmleti ostanki od obrezovanja grmičevja in drevja, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, neuporabni deli rastlin in žagovina. V Sloveniji se na leto nabere okrog 130.000 ton vseh naštetih odpadkov, še toliko pa je biorazgradljivih odpadkov iz proizvodnje papirja, odpadnega blata iz bioloških čistilnih naprav za odpadne vode in odpadkov iz drugih industrij.
Več o tem, kakšne posledice ima nenadzorovano sproščanje toplogrednega plina metana in kako ravnati z biološkimi odpadki doma, si lahko preberete v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.
