Tiskane izdaje
Nova zakonodaja, ki ureja področje odvajanja gospodinjskih odpadnih komunalnih voda v javno kanalizacijo, nalaga ureditev te problematike do konca leta 2017. Vsi lastniki objektov, katerih fekalne in pralne vode niso speljane v kanalizacijo, morajo torej do takrat zagotoviti čiščenje svojih odpadnih voda s čistilno napravo. Ena od možnosti so biološke čistilne naprave.
Pri objektu, ki ni povezan z javno kanalizacijo, moramo sami poskrbeti za odvajanje in čiščenje gospodinjskih odpadnih voda. Povsod po državi, kjer gradnja centralnega kanalizacijskega omrežja ni gospodarna, je ena izmed ugodnih rešitev biološka čistilna naprava (BČN). Lastniki hiš, ki niso priključene na javno kanalizacijo, bodo tako morali svoje greznice zamenjati z malo komunalno čistilno napravo najpozneje do 31. decembra 2017.
»Stroški BČN so v njeni celotni življenjski dobi znatno manjši od stroškov nepredušno zaprte greznice,« ugodni finančni vidik nakupa biološke čistilne naprave poudarja Petra Pavlin iz podjetja Ekokult. Ko je voda, ki priteče iz gospodinjstva, očiščena, jo lahko skozi ponikovalnico speljemo v tla ali odprti vodotok. »Z ustrezno izbranim sistemom imamo dolgoročno korist, saj nimamo stroškov s priključkom na kanalizacijo niti z letnim čiščenjem odplak. V Sloveniji se veliko gospodinjstev ne more gospodarno priklopiti na kanalizacijsko omrežje, a obstaja dovolj drugih možnosti. Od greznic za fekalije brez odtoka do popolnoma bioloških malih čistilnih naprav,« pojasnjuje Anže Skubic iz podjetja Armex armature, ki poleg finančnega omeni tudi ekološki vidik. Bistvo delovanja majhnih BČN je namreč ohranjanje čistega okolja oziroma čistih podtalnih in površinskih voda, predvsem tam, kjer ni javne infrastrukture. »Zaradi razgibanosti slovenskega površja je v manjših in razpršenih naseljih izvedba javne kanalizacije stroškovno neupravičena,« poudari Skubic.
Več o namestitvi čistilne naprave, njenem zagonu in stroških obratovanja preberite v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.
