Tiskane izdaje
Ljubljana – Lokalni aktivizem je premalo za svetovne spremembe. Industrija je že pripravljena služiti drugače. To je ob predstavitvi knjige, ki jo je izdala Maldinska knjiga, To vse spremeni: Kapitalizem proti podnebju kanadske novinarke Naomi Klein opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Naomi Klein velik pomen v boju proti škodljivemu kapitalističnemu delovanju pripisuje antikapitalističnemu aktivističnemu gibanju, zlasti v boju skupnosti proti novim vrtinam za pridobivanje plina s hidravličnim drobljenjem skrilavcev.
Preženemo tu, zraste drugje
Lučka Kajfež Bogataj meni, da je ta vizija malce naivna, saj nepovezana lokalna aktivistična gibanja ne morejo biti uspešna na svetovni ravni. »Lokalno lahko ljudje preprečijo umazan projekt, ne morejo pa kapitalu preprečiti, da se preseli drugam, kjer tega pritiska ni. Prej potrebujemo novo organizacijo združenih narodov. Še huje je, da ne poskusimo kapitalizma popraviti niti kozmetično. Vsi vemo, da ko se vozimo z avtom, naredimo 60 evrov škode na tisoč kilometrov. Te škode ne plačujemo, ravno tako nima dovolj visoke cene niti elektrika iz Teša niti od daleč uvoženo jabolko ali česen,« meni Kajfeževa.
Kajfeževa je pri tem opozorila, da podnebne spremembe niso nov pojem. Da kurjenje fosilnih goriv povzroča podnebne spremembe, so znanstveniki seznanili že predsednika Lyndona B. Johnsona, kmalu po atentatu na Johna F. Kennedyja. Problem so celostno definirali leta 1992 z deklaracijo iz Ria. »Vse napovedi od takrat presenetljivo natančno držijo, a politično je vse od takrat prevladovalo načelno kimanje, emisije toplogrednih plinov pa še vedno naraščajo,« pravi Kajfeževa, ki dodaja, da je neposredna škoda, kot so poplave, glavna tema nekaj dni, potem pa tudi politika vse pozabi. Vzrok je po njenem to, da škoda še ne presega dobičkov. »Če bomo čakali na to, bomo povzročili neskončno trpljenje številnih ljudi.«
Prerazporeditev koristi in škode
Filozof Luka Omladič je povedal, da je avtorica zelo kritična do produkcijskega načina kapitalizma. Poudaril je, da več kot 90 odstotkov primarne energije pridobivamo iz fosilnih virov. Drugo so družbeni odnosi. »Kapitalizem narekuje prerazporeditev dela, virov, okoljskih škod in dobičkov. Običajno velja, da sedanja generacija prevzema koristi, škodo pa bodo imele prihodnje generacije. Vendar Kleinova poudarja, da se tudi danes koristi in škode porazdeljujejo nesorazmerno,« pravi Omladič.
Kajfeževa je opozorila, da se države že več let ne morejo več sprenevedati o svoji krivdi, saj sta onesnaževanje in podnebni dolg merljiva. Tako največji dolg nosi ZDA, od evropskih držav pa Velika Britanija in Nemčija. »Evropa se že dolgo zaveda pomena čistega okolja in zraka. Vendar ni na svoje tovarne namestila filtrov, temveč je poskrbela za selitev v druge države, večinoma v Kitajsko. Evropa je lahko zelena, ker je Kitajska vsak teden bolj črna,« je opozorila Kajfeževa in dodala, da bodo najmanj krive države čutile najhujše posledice podnebnih sprememb.
Pri nas podpora
Omladič je še opozoril, da aktivizem ne deluje povsod. Pri nas je v primeru Teša 6 lokalna skupnost celo stopila na stran projekta. »Kapitalistično izkoriščanje se vedno začne enako, ljudi poskušajo prepričati, da si to želijo. Kapitalizem pri tem ni etičen, vse omejitve pridejo od zunaj, iz zakonodaje ali pritiska civilne družbe. Moč demokracije je dobro okrepiti tudi z aktivizmom, sicer je moč kapitala prevelika,« meni Omladič, ki še pravi, da knjiga Kleinove ne daje sredstva za delovanje, je pa dobro ogledalo tega, kar je kapital obljubljal in kaj je naredil. Kajfeževa pa meni, da je kapital zdaj pripravljen služiti tudi z okoljskimi tehnologijami, kar je dobro znamenje tudi za podnebni vrh v Parizu.
