Tiskane izdaje
Še napol v snu si pripravljam kavo, umivam zobe, spijem kozarec vode, se oprham, da se zbistrim. Dokazano je, da jutranje prhanje zmanjšuje stres. Včeraj, ko sem pila jutranjo kavo, sem se zamislila. Zasledila sem, da sta zaradi napadov v Alepu (mesto na severu Sirije z okoli dvema milijonoma prebivalcev) skoraj dva milijona ljudi brez pitne vode. Če zjutraj ne bi mogla spiti kave, za kilogram njene pridelave se porabi 21.000 litrov virtualne vode, bi se mi to zdelo kot veliko odrekanje. Lahko na prste ene roke preštejemo vsakodnevna opravila, ki ne vključujejo vode? Za pranje, zalivanje in kopanje vsak dan skupaj porabimo približno 80 litrov. Kot nevedneži tavamo v svetu, ki mu vlada nepoznana kraljica – voda.
Težko se navadimo na banalne spremembe. Kako bizarno bi se nam šele zdelo življenje brez vode?
Ko strmimo v morje in opazujemo valovanje, začutimo svojo majhnost. Zavemo se, da smo del nečesa mogočnega. Na lastne oči vidimo, da je voda navzoča povsod. In če gremo še globlje, voda predstavlja največji delež našega sveta in našega organizma. Pri mladih in dojenčkih obsega celo do 90 odstotkov celotnega telesa.
Težko verjamemo v čudež, če se nam slednji vsak dan neomejeno pretaka pred očmi. Voda je čudež. Brez vode ne obstajamo. Smo kdaj slišali koga to reči? Smo sebe?
Velik del našega govorjenja izvira iz starodavne izkušnje številnih generacij, da brez vode ni življenja. Za ljubljene bi skočili v ledeno vodo. Plavamo proti toku, da bi izstopali. Pesnik Boris A. Novak pokaže občutljivost do te tematike, ko svojo muzo primerja z vodo in prizna, da brez slednje ne gre: »Življenje brez tebe je ena sama puščava, pogled tvojih črnih in čarnih oči pa me odžeja kot voda v oazi.« Voda se je kot ena pomembnih življenjskih prvin naših prednikov zajezila tudi v jezik in ga oplaja.
V sodobnem svetu je življenje najvišja vrednota. Pa se res zavedamo, da je življenje dar? V okoliščinah, ki so za privilegirani del človeštva nepredstavljive, je občuteno kot nekaj minljivega. Zaradi onesnažene vode vsakih 8 sekund umre en otrok. Še vedno več kot milijarda ljudi nima dostopa do pitne vode, 2,6 milijarde ljudi pa do najenostavnejših sanitarij. Na drugi strani pa v Španiji na igrišču za golf v enem letu porabijo toliko vode kot manjše mesto z 12.000 prebivalci. Ženska v Afriki ali ponekod v Aziji mora hoditi povprečno 6 kilometrov, da dobi vodo, medtem ko samo povprečen pralni stroj porabi 100 litrov vode pri enem pranju.
Ko na eni stani narašča umrljivost otrok, zastrupitve, dehidracija, je odgovor na drugi strani vsesplošno razmetavanje z vodo. Slišiš klic? Je dovolj jasen, da se boš odzval nanj? Sedaj le izrabljamo čudež, ne da bi se ga zavedali. Mislimo, da vemo vse. A zanka je v tem, da se bomo, ko bo dokončno izkoriščen, znašli na suhem. Za vodo poniknemo mi.
Anamari Orehar, Gimnazija Kranj (2. letnik)
