Države morajo premisliti o ustroju trga

Novi viri energije ne potrebujejo subvencij, temveč politično stabilnost.

Objavljeno
01. september 2014 19.57
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Pariz – Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov je dosegla 22-odstotni delež vse proizvodnje elektrike, do leta 2020 naj bi ta zrasel na 26 odstotkov. Vendar se po poročilu Mednarodne agencije za energijo rast upočasnjuje, ob politični negotovosti se lahko ustavi.

Z obnovljivimi viri, kot so veter, sonce in tekoča voda, so na svetu lani proizvedli že toliko elektrike kot s plinom. Za kar 70 odstotkov rasti deleža obnovljivih virov so zaslužne države v razvoju, zlasti Kitajska, ki ima težave s kakovostjo zraka. Hitra rast deleža pa se po letošnjem letu upočasnjuje, kar ogroža podnebne cilje. Tudi v državah v razvoju obnovljivi viri zadoščajo le za pokritje 35 odstotkov rasti porabe elektrike.

Obnovljivi viri po drugi strani poganjajo kar 80 odstotkov novih elektrarn v državah OECD. Težava pa je, da poraba raste zelo počasi, poleg tega se morajo glavni trgi spoprijemati s političnimi tveganji. »Obnovljivi viri so nujen del energetske varnosti. Vendar se ravno zdaj, ko postajajo konkurenčni klasičnim virom energije, krepi politična in sistemska negotovost na ključnih trgih,« pravi izvršna direktorica IEA Maria van der Hoeven.

»Vlade morajo razlikovati med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, saj cene s časom padajo. Mnogi obnovljivi viri ne potrebujejo več visokih subvencij. Prej bi potrebovali, glede na precejšnje začetne in majhne obratovalne stroške, politično in s tem tudi tržno usmerjenost, ki bi zagotavljala vračilo naložb v razumnem času. To kliče k resnemu razmisleku o ustroju trga, ki bi moral biti namenjen doseganju bolj trajnostne svetovne energijske mešanice,« je dodala.

Rasti deleža obnovljivih virov ne omejujejo le investicijski stroški. Na Kitajskem imajo težave s povezanostjo električnega omrežja ter s ceno in dostopnostjo financiranja. V Evropski uniji pa je veliko negotovosti o političnem okviru za obnovljive vire po letu 2020, manjka tudi vzpostavitev vseevropskega električnega omrežja, ki bi omogočalo vključitev večjega deleža nestabilnih obnovljivih virov.

Naložbe v obnovljive vire naj bi dosegle 230 milijard dolarjev na leto do 2020, to je manj kot 250 milijard dolarjev, vloženih lani. Nižanje cen odpira konkurenčne priložnosti, v Braziliji so vetrnice že premagale nove plinske elektrarne, v severnem Čilu pa sončne elektrarne ne potrebujejo več subvencij. Povečuje se tudi vloga biogoriv v prometu in obnovljivih virov pri ogrevanju, vendar še vedno prepočasi.