Dvoumni nauk iz Fukušime

Bruselj – Jedrska katastrofa pred poldrugim letom v Fukušimi je pokazala, da se po potresu in cunamiju lahko uresničijo scenariji, ki so dotlej veljali le za teoretične. Zmanjšati tveganje jedrske nesreče na stari celini je bila ena od želja evropske politike.

Politični pritisk po Fukušimi je bil orjaški. Nesreča je pokazala, da tveganje ni le teoretično. V Nemčiji je kanclerka Angela Merkel, ki je bila prej zagovornica atoma, dobesedno čez noč obrnila ploščo in sprejela odločitev o postopnem zaprtju vseh nukleark. Čeprav je skrb za jedrsko varnost v pristojnosti držav, je Bruselj moral nekaj narediti. Ker so se na Japonskem razkrile pogoste težave – napačno načrtovanje, nezadostni rezervni sistemi, človeške napake, neprimerni načrti za izredne razmere, slaba komunikacija –, se je EU odločila, da bo upoštevala napake iz Fukušime.

Tako so sprejeli zamisel o stresnem testu, med katerim so vzeli pod drobnogled pripravljenost na izredne razmere v vseh 58 jedrskih elektrarnah (s 132 reaktorji) v EU. Ko je evropski komisar za energetiko Günther Oettinger v četrtek predstavljal rezultate testa, je bil le načeloma zadovoljen. Glede na ugotovitve strokovnjakov sicer nobena evropska jedrska elektrarna ni v tako slabem stanju, da bi jo morali izključiti, a po drugi strani so v skoraj vsaki odkrili kakšno ključno pomanjkljivost.

Ne samo v Franciji (več kot vsaka tretja evropska nuklearka je v tej državi), kjer so v vsaki napravi odkrili več kot tri varnostne luknje, marveč tudi v Skandinaviji ni vse v najlepšem redu. V Forsmarku na Švedskem in Olkiluoto na Finskem je čas, v katerem bi morali ob izpadu električne energije spet zagnati varnostne sisteme, izjemno kratek. Tretjina nukleark sploh ne uporablja veljavnih standardov za potresna tveganja, le v okoli dvajsetih reaktorjih imajo zahtevane seizmografe. Slovenska nuklearka v Krškem je bila na testu med boljšimi.

Odprava pomanjkljivosti bo draga, po bruseljskih ocenah bo stala od 10 do 25 milijard evrov. Poleg tega je Oettinger napovedal, da bo Bruselj predlagal enotni načrt sklepanja zavarovalnih polic za vse nuklearke. To vse bi ceno proizvodnje električne energije, ki je v primerjavi z drugimi viri nizka, zvišalo. Z upoštevanjem stroškov zapiranja nukleark in trajnega skladiščenja radioaktivnih odpadkov, ki bodo v prihodnjih desetletjih dosegli vrtoglave vrednosti, ni izključeno, da bo obveljala teza kritikov, češ, nuklearke so tehnologija preteklosti.

Zlasti v okoljevarstvenem gibanju Greenpeace in v zelenih strankah stresnemu testu očitajo, da je navadno slepilo. Niso se lotili tveganj, povezanih, denimo, s terorističnimi napadi z letalom ali z okvarami stare tehnologije, saj so ducati nukleark starejši od trideset let. Če že nočejo zapreti vseh nukleark, pa bi morali v EU zapreti vsaj najstarejše in najbolj tvegane. Rebecca Harms iz evropskih Zelenih je bentila, da so test zasnovali zato, da bi povzročili čim manj stresa jedrski industriji.