Tiskane izdaje
Ljubljana – Svetovna turistična organizacija dojema Slovenijo kot zeleno destinacijo in je v tem v vrhu. Da bi to lahko bolje tržili, je treba s to miselnostjo živeti, sodelovati in biti ponosen na to, kar imamo. Slovenija je pogosto preskromna.
Treba je razvijati turizem, ki ima poleg gospodarskega tudi okoljski vidik. Pri tem je pomembno, da se prebivalstvo stara, povpraševanje po počitnicah, povezanih z zdravjem pa tudi udobjem ob pristnem stiku z naravo, se veča, so poudarili na posvetu Za zeleno Slovenijo. »Le turizem, ki bo temeljil na trajnostnih podlagah, ima prihodnost in možnosti za dolgoročno konkurenčnost,« je poudarila v. d. direktorice Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak in dodala, da imajo inovativni produkti večjo dodano vrednost. Slovenija kot zelena, aktivna in zdrava turistična destinacija je čedalje bolj prepoznavna.
STO je pripravila načrt trženja slovenskega turizma za prihodnji dve leti. Ta je po pojasnilih Pakove usmerjen v spletno trženje, saj se povpraševanje po turističnih storitvah seli na splet, pri tem pa je zelo pomembna vrhunska vsebina. Osredotočali se bodo na bližnje trge, pospeševali inovativne produkte, ki temeljijo na trajnostnem razvoju, in poudarjali večje vključevanje gospodarstva tako v pripravo kot v izvedbo programa trženja. Zeleni turizem je namreč vključen tudi v strategijo pametne specializacije, ki je podlaga za črpanje evropskega denarja.
Povečati iztržek
»Turizem in les sta dve strateški dejavnosti Slovenije. Turizem predstavlja 13 odstotkov BDP, skoraj 40 odstotkov ustvarjenega izvoza storitev in daje delo neposredno približno 45.000 ljudem, posredno pa več kot 100.000,« je pomembnost turizma orisala v. d. generalne direktorice direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar. V prihodnje želijo iztržek turizma povečati z dveh na tri milijarde evrov.
Podlogarjeva je kot ključno za naprej poudarila sodelovanje tako v turizmu kot v drugih vejah gospodarstva. »Na veliko zelenih področjih smo vodilni, zato je čas, da začnemo voditi, ne le slediti drugim. Proti koncu leta bomo objavili razpise, pomagali bomo,« je napovedala Podlogarjeva in dodala napotek zbranim turističnim delavcem in predstavnikom občin, naj se v tem času obrnejo okrog sebe in poiščejo prihodnje projektne partnerje.
V zeleni shemi slovenskega turizma je šest ponudnikov odličnosti, v postopku testiranja pa tudi 16 destinacij odličnosti. Prva je zlati znak pretekli teden dobila Ljubljana, ki bo prihodnje leto nosilka prestižnega naziva Zelena prestolnica Evrope. Nataša Jazbinšek Seršen iz Mestne občine Ljubljana je povedala, da je Ljubljani uspelo prepričati strokovno komisijo z največjim preskokom v kakovosti bivanja v najkrajšem času. Tri četrtine mesta je zelenih površin, Ljubljana ima štiri krajinske parke, na prebivalca skupaj kar 560 kvadratnih metrov zelenih površin. Poleg tega so veliko točk prinesle zapora prometa v mestnem središču, prometna strategija, ki predvideva, da bo do leta 2020 le še tretjina poti opravljenih z avtomobili, prvo mesto po deležu ločeno zbranih odpadkov med glavnimi mesti (64 odstotkov), seveda pa tudi čista in zdrava voda, ki je ni treba čistiti. »Prihodnje leto bodo oči sveta in Evrope usmerjene v Ljubljano, izkoristite priložnost,« je povedala Seršenova, dodala pa še, da že dežujejo prošnje za obisk pa tudi vabila na predstavitve ljubljanskih dobrih praks drugje.
Ustaviti birokracijo
Večkrat so bile na posvetu omenjene birokratske ovire, tudi za zelene rešitve. Alan Bukovnik, župan Radelj ob Dravi, je tako povedal, da vlada po sedmih letih še ni sprejela uredbe o plovnosti na Dravi, težave so bile tudi z dovoljenji za naravni plavalni ribnik. Ravno inovativne rešitve prevečkrat trčijo ob togo zakonodajo in celo uradnike, ki zadev nočejo reševati. Podlogarjeva se je strinjala, da je treba začeti debirokratizacijo javne uprave in tudi poenostavitve zakonodaje, vendar tudi povečevati odgovornost.
Primer dobre prakse pri povezovanju med različnimi deležniki je glamping oziroma glamurozno kampiranje na Bledu. Maja Dimnik iz družbe Glampro je poudarila, da se veliko gostov za obisk Slovenije odloči na podlagi dobrega produkta, ne iščejo najprej Slovenije in potem še namestitev. Tudi Dimnikova je povedala, da v turizmu sledijo trendom, delajo inovativne produkte, a žal birokracija ne sledi trendom.
Miran Gorinšek, župan Slovenskih Konjic, je dejal, da Ljubljana kaže pot, ki jo morajo prehoditi tudi drugi, pri čemer se morajo občine povezovati pod imeni blagovnih znamk. »Kar že imamo, je treba le povezati skupaj. Imamo dobro vino, prijetno okolje, dobro hrano, prijazne ljudi, imamo tudi zgodbe. Imamo veliko, ne se tega bati pokazati,« je dejal Gorinšek. Dimnikova je dodala, da smo v Sloveniji »premalo ponosni na svojo državo«. Druge države nekatere destinacije opisujejo kot čudovite, a ponujajo le četrtino tistega, kar ponujajo naše. »Tujci so povsem presenečeni, ko pridejo k nam, takšne lepote pred prihodom ne pričakujejo,« pravi Dimnikova, ki pa opozarja, da so slovenske regije povsem različne, zato mora biti tudi turistična ponudba različna, prilagojena za vsako regijo ali celo manjše območje posebej.
»V Ljubljani ne moremo imeti vseh turistov v središču mesta, radi jih porazdelimo po Sloveniji, ki je ena turistična destinacija,« je dejala Petra Stušek, vodja Turizma Ljubljana, in dodala, da čeprav je 95 odstotkov turistov v Ljubljani tujcev, so domači gostje zelo pomembni. »Če bodo domačini zadovoljni s ponudbo, bodo tudi tuji turisti,« je še poudarila Stuškova.
