Tiskane izdaje
Ljubljana – Pariška deklaracija o elektromobilnosti in podnebnih spremembah je postavila za cilj, da bi bilo leta 2030 na svetu več kot 100 milijonov električnih avtomobilov in 400 milijonov električnih dvokolesnikov. To je za tretjino premalo, ugotavljajo v Mednarodni agenciji za energijo (IEA).
Lani je prodaja električnih avtomobilov na svetu dosegla nov vrh, s 750.000 novimi, njihovo skupno število je preseglo dva milijona. Poleg tega so po svetu prodali 200 milijonov električnih dvokolesnikov in 345.000 električnih avtobusov, v glavnem na Kitajskem. Dva največja trga sta Kitajska in ZDA, v šestih državah pa so električni avti presegli enoodstoten delež na trgu, to so Norveška (kar 29-odstoten delež trga), Nizozemska (6,4 odstotka), Švedska (3,4 odstotka), Francija, Velika Britanija in Kitajska.
Nekatere države so postavile trdne cilje za izgon nafte. Foto: Blaž Samec/Delo
Po svetu je približno 2,3 milijona polnilnih postaj za električna vozila. Razvoj te mreže je skladen z deležem električnih vozil v prometu. Od leta 2009 so cene baterij padle za štirikrat, gostota baterij pa se je povečala za šestkrat.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) poudarja še, da so električni motorji veliko bolj učinkoviti kot motorji z notranjim izgorevanjem in imajo nižji ogljični odtis v večini sedanjih energetskih sistemov. »Za pravo znižanje emisij toplogrednih plinov pa mora elektrifikacijo prometa spremljati dekarbonizacija proizvodnje elektrike,« poudarjajo v IEA.
Trg električnih vozil je na prehodu iz zgodnjega uvajanja do masovnega sprejemanja v prihodnjem desetletju. Do 2020 bi po napovedih avtomobilskih proizvajalcev na trg prišlo med 9 in 20 milijonov električnih avtov, do 2025 pa med 40 in 70 milijonov, ugotavljajo v IEA. Lani so električna lahka potniška vozila v prometu dosegla le 0,2-odstotni delež. IEA sicer ocenjuje, da bi moralo biti za dosego cilja pariškega podnebnega sporazuma, to je omejitev segrevanja planeta na največ dve stopinji Celzija, do leta 2040 na cestah vsaj 600 milijonov električnih avtov. Za to pa je nujna trdna politična podpora, največjo vlogo pa bodo imela mesta.
Premiki tudi pri nas
Slovenija še nima trdnih uradnih ciljev za električna vozila, uvedene pa so skoraj vse pobude, ki jih priporoča IEA. V osnutku energetskega koncepta je navedba, da bi morali električni avtomobili pri nas do leta 2020 doseči enoodstoten delež, do leta 2025 že 7-odstotnega, leta 2030 pa 16-odstotnega, vendar koncept še ni sprejet. Sicer pa ima Slovenija pokrit avtocestni križ s polnilnicami, ki jih je veliko tudi v nekaterih mestih. Najbolj naprej pa je Ljubljana z električnimi vozili za prevoze po mestu, za komunalne službe, poleg tega je zagotovila brezplačno parkiranje za sistem souporabe električnih avtomobilov. Eko sklad na drugi strani spodbuja nakup električnih avtov s subvencijami do 7500 evrov.
Sistem souporabe je začetek sprejemanja električnosti. Foto: Leon Vidic/Delo
Tudi železnica je del električne mobilnosti, v Slovenskih železnicah za poletje napovedujejo večje število vlakov in več prostora za kolesa, v prihodnjih letih pa naj bi povsem zamenjali stare vlake z novimi. Uvajajo tudi dostop do spleta in možnost spletnega nakupa vozovnic. Čakajo le še na odločitev države, da bo sistem enotnih vozovnic razširila z dijakov in študentov na vse uporabnike, tako domače kot tuje.
Podpora fosilnim gorivom
Konec preteklega leta je bilo po podatkih statističnega urada v Sloveniji registriranih 1.097.000 avtomobilov, to je 77 odstotkov vseh motornih vozil, dva odstotka več kot konec leta 2015. Slovenijo tu uvršča med najbolj motorizirane države, pa tudi to, da uvozimo za 1,5 milijarde evrov naftnih derivatov na leto, da promet pri nas prispeva 40 odstotkov toplogrednih plinov in je nadpovprečno velik onesnaževalec zraka.
Lani je bilo v register vozil v Sloveniji prvič vpisanih skoraj 121.000 cestnih vozil, to je za 11 odstotkov več kot leta 2015. Med temi je bilo skoraj 90.000 avtomobilov, od tega 72 odstotkov novih. Konec leta 2016 je 53 odstotkov avtomobilov vozilo na bencin, 46 odstotkov na dizelsko gorivo in odstotek na utekočinjeni naftni plin. Število avtomobilov na utekočinjeni naftni plin in na stisnjeni zemeljski plin ter na kombinacije se je povečalo za 10 odstotkov. Število osebnih avtomobilov na hibridni pogon se je povečalo za 40 odstotkov, število tistih na električni pogon pa za 59 odstotkov. Vendar avtomobili na elektriko še ne dosegajo odstotnega deleža.
Tudi vlaki so na elektriko, prihajajo sodobnejši. Foto: Jure Eržen/Delo
Razmerja v prometu so tudi glavni vzrok neprimernega razmerja v podpori različnim virom energije. Poročilo mreže REN21 o stanju obnovljivih virov energije v svetu (Renewables 2017 Global Status Report) pravi, da svet že nekaj let zapored dodaja več zelenih energetskih zmogljivosti kot pa fosilnih. Lani so zmogljivosti obnovljive energije v primerjavi z letom 2015 zrasle za devet odstotkov na 2017 gigavatov, od tega je sončna energija predstavljala 43 odstotkov, veter 34 odstotkov in voda 15,5 odstotka rasti. Obnovljiva energija postaja tudi cenejša od fosilne energije, to je nafte, plina in premoga.
Največji problem so še vedno državne subvencije za fosilna goriva, ki onemogočajo hitrejšo rast zelene energije, ki dobiva štirikrat manj subvencij. Do konca leta 2016 se je le 50 držav zavezalo, da bo sčasoma ukinilo subvencije za fosilno energijo.
