Elektrika za gospodinjstva bo dražja za 2,5 odstotka

Ljubljana – Vlada ima med gradivom za obravnavo predlog nove uredbe o podporah za proizvodnjo elektrike v soproizvodnji in iz obnovljivih virov energije. Na tej podlagi bo oblikovana podporna shema, po kateri bo energijsko intenzivna industrija na leto plačevala deset milijonov evrov manj, gospodinjstva in druga podjetja pa 30 milijonov več.

Evropska komisija je v smernicah dovolila oprostitev 85 odstotkov prispevkov za obnovljive vire za energijsko intenzivna podjetja oziroma tista, ki bi se zaradi visokih obremenitev energije z davki in prispevki lahko preselila iz EU. Ministrstvo za infrastrukturo predlaga za slovenska podjetja 70-odstotno razbremenitev, kar pomeni, da bi ta podjetja po novem plačevala manj.

S tem pa je povezana še dodatna težava. Centru za podpore pri Borzenu je že lani za podpore obnovljivim virom energije zmanjkalo deset milijonov evrov, letos pa pričakujejo spet podoben primanjkljaj. Zato je ministrstvo za infrastrukturo predvidelo tudi povečanje prispevka za podporno shemo. Gospodinjstva, ki porabijo četrtino elektrike v Sloveniji, so sicer že lani v podporno shemo prispevala 40 odstotkov denarja (40,7 od 103 milijonov evrov), največji odjemalci, priključeni na visokonapetostno omrežje, ki so porabili 17 odstotkov elektrike, pa so vplačali le desetino podporne sheme.

»Predlog nove uredbe z uvajanjem olajšave za energijsko intenzivna podjetja ta razmerja še bolj ruši na račun gospodinjstev in drugih odjemalcev, ki ne bodo upravičeni do olajšave,« priznavajo na ministrstvu. Gospodinjstvom se bo prispevek za obnovljive vire tako povišal za 27 odstotkov, povprečno s 4,12 na 5,23 evra brez davka, povprečni račun (53 evrov) bi se tako povišal za 2,5 odstotka.

Vse ocene sicer temeljijo na podatkih za nazaj. Zato bodo tri mesece preverjali dotok denarja v podporno shemo. Če bodo odstopanja od predvidenega večja od petih odstotkov, bodo prispevke popravili.

Borzen je lani razdelil za 130,8 milijona evrov podpor, proizvodnja elektrarn na obnovljive vire s podporo pa je dosegla 905,9 gigavatne ure. Letos naj bi Borzen razdelil 151 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa bi podpore začele padati, seveda če ne bodo v shemo sprejeli nobenih novih naprav.

Denarja bo še vedno premalo

Direktor Elesa Aleksander Mervar pravi, da se to ne more zgoditi, če hoče Slovenija izpolniti zaveze, ki jih je dala evropski komisiji. V Sloveniji so leta 2013 zlasti hidroelektrarne, nekaj malega pa tudi vetrne in sončne elektrarne proizvedle 34,8 odstotka elektrike v bruto končni porabi. Leta 2020 je Slovenija obljubila 39,3-odstotni delež obnovljivih virov v končni porabi.

Slovenija bo leta 2020 po Mervarjevi oceni porabila 15.588 gigavatnih ur (GWh) elektrike, 39,3-odstoten delež bi bil torej 6126 GWh. Normalizirana lanska proizvodnja hidroelektrarn je znašala 4732 GWh, tako zmanjka 1394 GWh elektrike iz obnovljivih virov. Da bi izpolnila zaveze, bi morala Slovenija po tej analizi povečati podpore z 91 na 291 milijonov evrov, megavatno uro elektrike pa podražiti za 10 do 15 evrov.

S podražitvami elektrike za gospodinjstva gre sicer Slovenija po poti Nemčije. Prosti trg in tekmovanje trgovcev za odjemalce sta že precej omejena, že lani je cena elektrike v Nemčiji predstavljala le 14 odstotkov zneska računa. Medtem ko cena elektrike na borzah v Nemčiji pada, letos na dobrih 34 evrov za megavatno uro (MWh), prihodnje leto naj bi padla na 31, cene za gospodinjstva rastejo, lani že na 266,70 evra na MWh. Ponderirana cena MWh v Sloveniji je lani znašala 141,20 evra in se je od leta 2013 povišala za dobrih pet evrov, čeprav so cene na borzah padle za dobrih sedem evrov.

Strokovnjaki opozarjajo tudi na to, da je za razvoj ključnega pomena uporaba domačega znanja in domače tehnologije, tudi pri porabi denarja podpornih shem. Z uvozom tehnologij namreč podpiramo delovna mesta v drugih državah.