Elektrike ne bo dovolj za vse, zato vodik

Vodik je kot pogonsko gorivo brez emisij še ob strani, a to se v nekaj letih lahko spremeni.

Objavljeno
23. marec 2018 19.23
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Slovenija ima v akcijskih načrtih zapisano tudi uporabo vodika kot pogonskega goriva v prometu. Za zdaj imamo eno polnilnico v Lescah, ki še sameva, vendar, pravi Bojan Žlender z ministrstva za infrastrukturo, »želimo biti v prvih vrstah«.

Na konferenci En.odmev je Ben Todd iz britanske družbe Ecubes Arcola napovedal pilotni projekt postavitve infrastrukture za vodik v Sloveniji. Družba ima tudi slovenski pridih. Pojasnil je, da ostane v klasičnem prometu na bencin in dizel neizkoriščene kar 60 odstotkov energije. Sonce lahko polni baterije, ki so lepe, a tudi drage. In na koncu, če bi vsi naenkrat priključili električne avtomobile na omrežje, bi omrežje padlo. »Če nočemo, da ob povečevanju števila električnih vozil omrežje pade, bomo morali kuriti več premoga in plina, a kaj ko umazan zrak zaradi take proizvodnje energije ubija ljudi,« pravi Todd, ki poleg tega opozorja še, naj nikar ne upajo, da bo pri bolj zdravih rešitvah pomagala zavarovalniška industrija.

Dodal je, da so subvencije za fosilna goriva po podatkih OECD leta 2015 znašale kar 375 milijard dolarjev. Ista organizacija pa napoveduje tudi to, da se bo cena ogljika do leta 2035 potrojila na najmanj 27 evrov za tono, kar bo klasično energetiko spravilo v težave. Vse več držav ob tem z davki razbremenjuje čiste oblike mobilnosti, počasi na vrsto prihajajo tudi vodik in gorivne celice.

Od elektrike k vodiku

Elonu Musku je Todd pripisal popularizacijo električne mobilnosti, vendar gre zdaj že naprej, v virtualne elektrarne in drugo. Pravi pomen je začela dobivati tudi besedna zveza power to gas oziroma elektrika v plin. »Kako razogljičiti ogrevanje? Če gremo na elektriko, imamo enako težavo kot z električnimi avtomobili, omrežje tega ne bo preneslo,« meni Todd, ki je Slovenijo pohvalil kot državo, ki je zelo uspešna v inovacijah za nizkoogljično energijo v prometu. Slovenija v nekaterih visokotehnoloških segmentih avtomobilske industrije, denimo pri pogonih električnih vozil v kolesih, dosega dva odstotka trga, čeprav državljani te države predstavljajo 0,02 odstotka svetovne populacije.

Todd vidi vodik kot rešitev večine opisanih težav in ponuja v razmislek načrte Toyote. Ta avtomobilski velikan je najprej vstopil na trg s hibridnim avtomobilom priusom, nato je ponudil priključnega hibrida, zdaj je na vrsti povsem električen avtomobil, za bližnjo prihodnost pa je napovedal avto na gorivne celice oziroma vodik. »Na koncu bosta ostala elektrika in vodik, ki omogoča shranjevanje energije,« meni Todd. To bo tudi vsebina pilotnega projekta v Sloveniji, obnovljiva energija in vodik.

Za začetek tovornjaki

Robert Golob
, predsednik uprave Gen-I, pa vodika še ne vidi med bližnjimi rešitvami. Največjo eksplozijo novih do okolja prijaznih energetskih projektov sicer pričakuje takrat, ko bodo proizvajalci, denimo lastniki sončnih elektrarn, lahko shranili elektriko ali pa jo učinkovito pretvorili v vodik ali nekaj podobnega pogonskega. Vodik ima nekaj prednosti, mogoče ga je prevažati, ob gorenju nastaja le voda, a tudi slabosti. Pretvorba elektrike v vodik in nato spet v elektriko je precej neučinkovita, čeprav so gorivne celice dvakrat učinkovitejše kot motorji z notranjim izgorevanjem. »Zato se ne razmišlja, da bo vodik zamenjal sonce v vseh rabah, ampak le tam, kjer potrebuješ veliko koncentracijo moči in energije, to pa je, denimo, tovorni promet,« pravi Golob.

Tehnologije gorivnih celic, posebno če so uporabljene za uravnoteženje napetosti v omrežju in distribucijo energije, prinašajo več koristi in precej nižje emisije kot sedanje alternativne rešitve, kot je zamenjava bencina in dizla s plinom. Rešitve, ki jih preverjamo tako v pilotnem projektu FutureFlow kot v širši izvedbi v Sumatri, bodo pomembna referenca za hiter razvoj in uvedbo rešitev z vodikom za električno omrežje,« pravi Todd.

Veliki podpirajo vodik

Že pred časom je 13 velikih energetskih, avtomobilskih in industrijskih družb, med njimi so Air Liquide, Alstom, BMW, Daimler, Engie, Honda, Hyundai, Kawasaki, Shell, Total, Linde in Toyota, predstavilo skupno vizijo uporabe vodika za pospešitev prenove energetike. V upravnem odboru združenja, ki so ga ustanovili, pravijo, da je pariški podnebni sporazum pomemben korak v pravo smer, vendar potrebuje gospodarstvo, da bodo zaveze postale resničnost. Radi bi pojasnili, da je vodik eden od ključev za prehod, tako v mobilnosti kot energetiki, v industriji in gospodinjstvih. Vendar so nujne drugačne strategije držav, pa tudi vladna podpora pri gradnji infrastrukture.

Širše uporabe vodika še ni, a zaveze mu kažejo boljše čase. Foto Bloomberg

V Toyoti pravijo, da že dolgo poskušajo igrati glavno vlogo tako pri okoljskih kot tehnoloških rešitvah, med drugim tudi z uvedbo avtomobilov z gorivnimi celicami. Po njihovem mnenju bi vodik podpiral prehod na več področjih, ne samo v prometu, V Evropi je promet drugi največji proizvajalec emisij, zato je prehod nujen, menijo tudi v Alstomu, ki se pospešeno ukvarja s proizvodnjo vlakov in drugih vozil, saj je energetski del prodal General Electricu.

Slovenija je zraven

Z Ecubes Arcola pri nas sodeluje Eles, ki je vodilni partner v evropskem projektu FutureFlow. V projektu se ukvarjajo s pospešitvijo uvajanja obnovljivih virov energije v sistem, učinkovitejšim prenosom elektrike in prenosom na zahtevo uporabnika. V projektu se zavedajo, da bodo države konvencionalne elektrarne na premog in plin počasi ugašale, kar pa že spodbuja vznemirljive inovacije v energetiki. Eles se je s projektom umestil na tem valu inovacij.

Aleksander Gerbec, predsednik Ecubes, je napoved industrije označil za zgodnjo uresničitev vse večjega interesa za tehnologije gorivnih celic na vodik, ki omogočajo tudi hiter odziv sistema na spremembe v proizvodnji elektrike in porabi. To je zelo pomembna korist gorivnih celic, saj se vlade vse hitreje odmikajo od fosilnih goriv in se premikajo v razogljičeno mešanico energije. Pri tem sta pomembna zemeljski plin in tudi vodik, najmanj težav pa imajo države, ki se teh vprašanj lotijo dovolj zgodaj.

Slovenija ima razpršeno poselitev s 6038 naselji, od tega je 50 praznih, več kot 3000 pa jih ima manj kot sto prebivalcev. To onemogoča učinkovito organiziran javni prevoz, daje pa priložnost za pilotne projekte in prehod na alternativna goriva. Na MZI opozarjajo, da bodo tudi zato še okrepili davčne ugodnosti za vozila z nižjimi emisijami. Že sicer pa leta 2025 novi avtomobili ne bodo smeli izpuščati več kot sto gramov CO2 na kilometer.